Kog sredi Ljutomersko-Ormoških goric slovi kot eno najboljših vinorodnih območij v vzhodnem delu Slovenije, najbolj priznana vinska sorta tega območja pa je šipon. Pridelovalci se trudijo regionalno prepoznavnost razpotegniti v mednarodni prostor, zato so pripravili degustacije 105 vin šipona, laškega rizlinga in modre frankinje in nanje povabili nekaj tujih in slovenskih novinarjev ter jih predstavili še obiskovalcem.

Na pobudo vinarja Mira Munde in njegovega sina Gregorja ter vinske kleti Roka – irskega para Liama in Sineada Cabota, ki na Kogu obdelujeta dva hektarja vinograda od leta 2012, so pripravili zadnja leta že nekaj mednarodnih delavnic. Letos so povabili k sodelovanju vinarje iz Avstrije, Slovenije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Nemčije, da bi predstavili potencial teh treh sort na različnih pridelovalnih območjih. Vsako sorto je zastopalo 35 vin, vabilu pa se je odzvalo devet tujih novinarjev.

»Dogodek v bistvu pripravljamo vinarji za vinarje, saj se na teh delavnicah učimo. Predstavljena so bila večinoma lažja vina zadnjih dveh letnikov, ki predstavljajo večino pridelave in prodaje. Vina so bila izjemno uravnotežena in pitna, kar potrjuje, da je vinski letnik 2024 zelo dober. Vinarji so skozi vina predstavili kakovost in zgodbe, kar je zame lepota vinskega sveta. Ne bi pa bilo smiselno, da bi se preveč ozirali na svetovne trende, temveč da delamo najbolje tisto, kar tukaj zraste,« je utemeljil rdečo nit primerjave vin Miro Munda, ki obdeluje v Jastrebcih v bližini Koga na štirih hektarjih prav vina treh sort.

Šipon je sicer sorta, ki ne uspeva odlično le v ljutomersko-ormoških vinogradih, temveč tudi na Madžarskem, kjer je kot furmint osnova za vino tokaj. Pri hrvaških sosedih čez mejo, na stiku z Ljutomersko-Ormoškimi goricami, v Međimurju, pa so zadnja leta zgradili okoli njega – tam je to pušipel – uspešno pridelovalno in tržno zgodbo. V manjšem obsegu se je razširil tudi na Gradiščansko v Avstriji. Med 35 predstavljenimi šiponi so slovenske barve zastopali kleti Kobal, Verus z letnikom 2024, Plemenič in Matic (amfora) letnika 2023, Kovačič z letnikom 2021 in Miro Vino ter Puklavec Family Wines z letnikom 2019. Še dva šipona sta v Sloveniji pridelala avstrijska pridelovalca, in sicer Gross šipon letnika 2023 in Krainz šipon 2023. Presenetljivo je bilo med šiponi manj tipičnih predstavnikov svežih, sadnih vin, prevladovali so namreč zorjeni v lesu, tako v barikih kot v večji leseni posodi, med njimi pa je bilo tudi nekaj maceriranih (oranžnih) vin.

Da šipon nima zaman slovesa najboljše sorte na Kogu, je potrdil prav Miro Munda z izjemno bogatim, zorjenim šiponom letnika 2019. Poleg lepe zlate barve, arome po sadju (jabolko) in uravnotežene strukture odlikuje vino tudi svežina, dolg pookus in dober potencial za staranje. Po kakovosti na enaki ravni, a drugačne tehnologije, pa je maceriran šipon 2023 iz vinske kleti Krainz z vinogradi na Gresovščaku (Ljutomer). Vino odlikuje aroma južnega sadja in lesa, elegantno zaokrožen okus, harmonična struktura in eleganca v pookusu. Med šiponi iz soseščine pa je bil med najbolj harmoničnimi Diwald furmint vom Hut 2022 iz regije Wagram.

Vinska klet Kovačič se je vključila s šiponom, pozna trgatev 2021. Vino odlikuje za sorto tipična jabolčna cvetica, z lepo svežino in srednje bogato strukturo. Predstavila ga je Tjaša Kovačič, ki s starši obdeluje sedem hektarjev vinogradov v Nunski grabi in nadaljuje delo kot mlada prevzemnica po študiju farmacije. Šipon predstavlja približno petino njihovega pridelka, predelati pa ga je mogoče v vse vrste vin, od tistih za špricer do vrhunskih buteljčnih in predikatnih vin. Za to sorto so odločilni vremenski pogoji, letnik 2021 je bil ugoden in zato najboljši v kleti Kovačič.

Rdeča nit vseh treh predstavljenih sort je, da so skupne panonskemu območju nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Laški rizling, ki so ga dali pod drobnogled na Kogu, je še vedno najbolj razširjena bela slovenska sorta, in podobno je to pod imenom graševina vodilna sorta celinskega dela Slavonije. Zelo razširjen je kot welschriesling tudi v Avstriji in na Madžarskem kot olas rizling. Priljubljen pa je zato, ker zagotavlja stabilne pridelke in dobra vina ne glede na letnik. Med najbolj znanimi imeni, ki so se s to sorto predstavili na Kogu, so bili avstrijski štajerski vinarji: Tement, Zillinger, Lackner-Tinacher, Polz in Gross.

Vinarji edine potrjene slovenske sorte med njimi – modre frankinje – se zadnja leta po Evropi predstavljajo povezano kot mednarodni klub. Skupaj se trudijo v svetu vzbuditi zanimanje za edinstvenost in visoko kakovost te celinske rdeče sorte iz različnih leg. Na Kog so tako poslali odlične frankinje avstrijski vinarji Altenburger, Dorli Muhr, Willi Schiefer, Krutzel, Niettnaus, Wenzel, Heinrich, Tauss. Iz Madžarske pa pridelovalci Toth, Bukolyi, Villa Gyetvai, Lassak. Slovensko kakovost rdečih vin so predstavili Kmetija Kobal, Marof, Albiana, Šuklje in gostitelja iz Prlekije Munda in Roka. Razlike med bogatejšimi frankinjami iz toplejših madžarskih in avstrijskih leg ter slovenskimi, med katerimi prevladujejo bolj sadne in sočne, so očitne na prvi požirek, kot tudi to, da lahko zato vsako območje stavi na svoje adute ne le v pridelavi, temveč tudi na vinskem trgu.