»Podjetju v finančnih težavah nihče ne zaupa in ne proda grozdja, vendar zadnja leta nismo nikomur ostali dolžni niti centa. Letno ga odkupimo 800 ton od 40 kooperantov, pridelek letnika 2021 smo plačali v celoti do maja letos, na svojih 75 ha vinogradov pridelamo še sami med 400 in 500 ton grozdja. Prvih pet let po obnovi kleti – med 2011 in 2016 smo zaradi težav nekoliko zastali, vendar se nam je prodaja v zadnjem desetletju potrojila iz začetnih 300 tisoč litrov na milijon litrov, in smo trenutno med najbolj rastočimi kletmi v državi. Gre za splet okoliščin- ker je kakovost odkupljenega grozdja zelo dobra, smo začeli delati na trgu z malo hitrejšim tempom, hkrati pa izkoriščamo tudi tržne smernice,« povzame na kratko poslovanje Zlatega griča direktor Silvo Žižek, ki je bilo povezano tudi z lastniški spremembami.

Na pol prazna prazna nova kleti v lasti slovenske Probanke je prešla leta 2016 v lastništvo češkega sklada RSCB in nekaj let kasneje v last dveh čeških zasebnikov Petra Valente in Davida Hauerlanda. Letni prihodek Zlatega griča je 2,5 milijona evrov, zmogljivost ene najlepših in najsodobnejših slovenske kleti , skrite pod »zlatim gričem« oz. konjiškimi Škalcami pa je 1,3 milijona litrov. Ker možnost za količinsko rast več nimajo, gradijo rast na kakovosti in s tem višji dodani vrednosti po steklenici.

Dve koronski leti so  glede na to, da imajo samo 35 odstotkov prodaje v trgovskih verigah ( v katerih se je velikim kletem med zaprtjem prodaja povečala) ostalo pa sektor horeca in na dvorišču, preživeli dobro. V pomoč so bile državne pomoči, medtem ko se za destilacijo niso odločili. Lastniki pa so jih podprli v tej smeri, da jim ni bilo potrebno vračati kreditov za odkup grozdja- letni odkup jim predstavlja strošek 0,5 milijona evrov. Povprečna  odkupna cena  grozdja je bila lani od 50 do 85 centov/kg, o letošnji se bodo z vinogradnik do jeseni še dogovarjali z izhodiščem, da mora preživeti tudi pridelovalec, ključ  dobre kakovosti pa je dobro grozdje. 

Površine vinogradov se pri manjših zasebnih ljubiteljskih vinogradniki še naprej zmanjšujejo, kar je povezano tudi s stroški v kleteh. Oprema za protektivno kletarjenje vin, vložki v klimatizacijo in nadzorovano atmosfero so za majhno količino vina predraga naložba. Brez te tehnologije pa manjši vinarji ne morejo konkurirati slogu svežih mladih vin, ki jih ponuja večji pridelovalci. Nekatere naš slovenske večje kleti , npr. Brda in Ormož pa so že presegle 50 odstotkov prodaje v izvozu, kar pomeni delno sprostitev domačega trga, normalizacijo tržnih razmer in cen vina na domačem trgu, ocenjuje Žižek.

Toda letošnje trgatve v konjiški kleti ne pričakujejo popolnoma sproščeno. » Še pred začetkom trgatve bomo prodali večino vin. Po »čiščenju »kleti s protikoronskimi ukrepi pa menim, da so zaloge slovenske kleti pred letošnjo trgatvijo prej normalne ali manjše, kot prevelike, k čemur je pripomogla tudi lanska pozeba in toča, a zato razmerje med kakovostjo in količino dobro, meni Žižek.

Četrtino buteljk v izvoz

Prodaja se jim povečuje v vseh kakovostnih razredih- od  zvrsti konjičan v litrski steklenici, ki predstavlja 80 odstotkov naših polnitev in je na trgu v gostinstvu in trgovinah na Koroškem, Savinjski dolini in Celjskem. Za sortna vina je osnova grozdje iz lastnih vinogradov in odkupa na območju Slovenske Bistrice in Maribora na razdalji 25 km, saj morajo ta vina izražati podpohorski terroir. » Ne glede na zadnje trende lažjih in suhih vin, v katerega se od polsuhih premikajo tudi slovenski pivci, imamo enako strategijo že od leta 2009- da pripravimo vino po našem prepričanju, serij pa ne spreminjamo. Celotna količina konjičana, v katerem so laški in renski rizling, rizvanec in chardonnay-  je tipizirana hkrati. Na ta način zagotavljamo izenačeno kakovost vseh serij. V litrski steklenici sta še modra frankinja in rose, v prihodnje bo mirna modra frankinja samo še v buteljki in ob njej še peneči rose. Obračanje vinogradništva je kot obračanje tankerja, zelo počasno- in počasi se obračamo v smer sortnih vin in penin z višjo dodano vrednostjo.  Pri buteljkah imamo sedaj poseben cilj, 25 odstotkov in ob njih še penine jih želimo izvoziti. Ravno s tem zavedanjem smo začeli grditi lastno bazo in spreminjati sortno sestav vinogradov, in na podlagi podpohorskega terroirja pripravo edinstvena vina ne z vidika sorte, pač pa okusa.  Predvsem gradimo na prepoznavnosti renskega rizlinga, ki pridobi z zorenjem zelo izrazito terciarno aromo po petroleju. Tudi sauvignon je zelo izrazit in ustvarili smo si veliko odkupno bazo, ker ga sami nimamo. Zato imamo še dodatno polnitev konjičana s sauvignonom, vmes pa smo prišli še do dobrega sivega pinota. Za rose iz modre frankinje smo dobili  lani kupca v Avstraliji, ki je letos  nakup ponovil, penina je zelo zanimiva tudi Japoncem, v dogovrih smo s kupci v Južni Koreji, Skandinaviji. To s po eni strani zelo eksotični trgi, dejstvo pa je, da se svet ne vrti več samo okrog francoskih vin.«

Z vidika kakovosti slovenska vina zelo napredujejo v vseh kategorijah Če so bila vina do pred kratkim najbolj izenačene kakovosti v litrski steklenici, sedaj to prehaja v kategorijo buteljk. Za ugodno ceno je mogoče dobiti že zelo dobro vino , principi kletarjenja le-teh pa so v štajerskih kleteh pri buteljkah več ali manj enaki.

Penin prej premalo, kot preveč

»Železo v ognju« predstavljaj tudi zorjena vina v leseni posodi,  s čimer se potencial sorte in lege v celoti izrazi. Paradno vino te kategorije je renski  rizling iz lege Dobnik, ki je po 28 letih (letnik 2019) postal ponovno viteško vino, ter barikirana chardonnay in modri pinot. Težava teh vin pa je, da je  potrebno njihovo prodajo načrtovati za daljše obdobje, ker potrebujejo vsaj dve leti za zorenje, in podobno pri peninah.« Kljub svežini klasičnih penin se nam je potrdilo, da je to prava smer. Iščemo pa predvsem okus, primeren za prodajo v gostinstvu. Pri peninah smo začeli z majhnimi serijami 3000 steklenic, in sedaj belo penino iz belega pinota in rose iz .modre frankinje povečali na 10.000 steklenic vsako. Občasno pa v zelo omejenem obsegu, saj ima enolog Sašo Topolšek zelo stroge merila, napolnimo še najboljšo letniško penino.«

Prodaja jim raste tudi na dvorišču, kjer se zmanjšuje avtobusni turzem povečuje pa število posameznih gostov. S  prodajo na spletu pa imajo boljše rezultate distributerji več znamk hkrati, manj pa posamezni vinarji. Nakup vina, ugotavljajo v Konjicah, je še vedno predvsem osebna izkušnja in odločitev, zato prirejaj veliko dogodkov, da kupce zvabijo k njim, ker želijo, tako  kot je želja vsakega vinogradnik, prodati čim več vin kar v svoji vinski kleti.

 Z vidika kakovosti slovenska vina zelo napredujejo v vseh kategorijah Če so bila vina do pred kratkim najbolj izenačene kakovosti v litrski steklenici, sedaj to prehaja v kategorijo buteljk. Za ugodno ceno je mogoče dobiti že zelo dobro vino , principi kletarjenja le-teh pa so v štajerskih kleteh pri buteljkah več ali manj enaki.