Tržno leto 2017/18, ki je sledilo koncu kvot, je v kombinaciji z donosi, višjimi od povprčeja, z ekspanzivnimi strategijami nekaterih proizvajalcev sladkorja v EUpovzročilo izjemno visoko proizvodnjo sladkorja. Ta presežna ponudba se je soočila z občutnim znižanjem cen sladkorja na mednarodnem trgu, kar je povzročilo štiriletno obdobje nizkih cen sladkorja na trgu EU. Na splošno so proizvajalci  v verigi oskrbe s sladkorjem v EU doživeli pomemben upad dobičkonosnosti, sposobnost preživetja sektorja pa je bila resno ogrožena. Kljub temu je sektorju kot celoti uspelo prebroditi težke čase,  kar kaže na splošno zadovoljivo odpornost z nekaterimi razlikami na nacionalni ravni.

 Prilagoditev proizvodnje sladkorja navzdol in zmerno povišanje cen v zadnjih letih kažeta, da je trg sladkorja EU v procesu iskanja novega ravnovesja. To so med ključnimi ugotovitvami študijeo strategijah prilagajanja dobavne verige sladkorja po koncu kvot za sladkor”, ki jo je pred kratkim objavila Evropska komisija. Študija je analizirala različne dejavnike, ki prispevajo k odpornosti sektorja pridelave sladkorja. Med njimi je bila stroškovna konkurenčnost na različnih stopnjah pridelave in  predelave ključnega pomena pri določanju splošne odpornost sekotrja. 

Regulacija uvoza odravlja zunanje šoke 

Pogodbeni dogovori so na splošno koristni z vidika načrtovanja, s čimer zagotavljajo stabilnost in predvidljivost ter krepijo gospodarsko sposobnost vključenih v sektor.  Kombinirani vpliv velikosti in diverzifikacije proizvajalcev sladkorja je učinkovit tudi zaradi  nihanjih v dobičkonosnost. Nasprotno pa so izredno raznolike ravni produktivnosti pri pridelavi sladkorne pese v državah članicah-nekatere imajo na primer zelo nizek donos v kombinaciji z ovirami, ki vplivajo na stopnjo predelave, kot je kratkotrajnost kampanj predelave in  strukturne značilnosti.

Z vidika načinov  za obvladovanje tveganj in strategij prilagajanja, je študija potrdila učinkovitost posebnih kmetijskih praks in zavarovanje pridelkov za pridelovalce sladkorne pese. Rezervni skladi in uporaba tehnologij za ohranitev pridelka pa so pomagali proizvajalcem sladkorja in mednarodnim trgovcem s sladkorjem pri zmanjševanju nihanj cen in prometa.

 Študija je pokazala, da je konec sistema kvot EU za sladkor v kombinaciji z odpravo najnižje cene sladkorne pese le posredno vplival na gospodarsko sposobnost preživetja dobavne verige sladkorja v EU. Posredno je  prispeval k zmanjšanju marž in dobičkonosnosti pridelovalcev sladkorne pese in sladkorja. To stanje se kljub temu izboljšuje zaradi nedavnega pozitivnega razvoja v sektorju. Ugotovitve še kažejo,  da trgovinska politika EU nima vpliva na ekonomsko sposobnost preživetja v oskrbni verigi s sladkorjem  EU, pri čemer imajo mehanizmi za regulacijo uvoza, ki jih zagotavlja zakonodaja EU, ključno vlogo pri odpravljanju zunanjih šokov.

Študija  še navaja, da je prostovoljna vezana podpora za sladkorno peso učinkovito prispevala k varovanju donosnosti pridelave  sladkorne pese v 11 državah članicah, kjer je bila odobrena. Ugotovljeno je bilo, da imajo nevezana neposredna plačila pomembno vlogo pri stabilizaciji dohodka pridelovalcev sladkorne pese in izboljšanju odpornosti sektorja.