Kmetijo Šlibar je Gregor prevzel od očeta kot mladi gospodar leta 2007, ko je kandidiral na evropska sredstva za mladega prevzemnika in jih tudi prejel. Oba z ženo Moniko sta kot diplomirana agronoma pustila dobri službi na kmetijskem ministrstvu in se odločila za nadaljevanje dela na že preusmerjeni ekološki kmetiji, certifikat so prejeli 2003. Na kmetiji sta si ustvarila družino s šestimi otroki in si razdelila delo, hkrati pa na široko sprejemata kupce v domači Trgovin’ci in zadnja leta tudi goste v glampingu.

Glavna dejavnost na kmetiji z osmimi hektarji njivskih površin je poljedelstvo. To temelji na štiriletnem kolobarju, ki je različen na dobrih in slabših njivah. Na dobrih njivah kolobarijo s pšenico, krompirjem, koruzo in vmesno zimsko ozelenitvijo z deteljno-travnimi mešanicami po spravilu krompirja. Na slabših njivah pridelujejo piro, ječmen, ajdo, oves, kamut. Dohodkovno najpomembnejše žito je pira. Za žita orjejo površine klasično in plitko. Ozelenitveni posevki so detelje, facelija, grašljinka, mnogocvetna ljuljka in črna detelja. V zelenjadarski kolobar so vključene detelje, korenje, rdeča pesa, zelje in ostala zelenjava za klasično ozimnico.

Živinorejski del kmetije predstavlja okrog 20 glav goveda (lisaste pasme in cike), ki je od spomladi do jeseni na pašnikih. Pozimi jih krmijo s senom, travno silažo in žiti. Glavni proizvodi od živali so meso in mleko za svoje potrebe ter gnoj. Poleg tega imajo še nesnice.

V visokodebelnem sadovnjaku s starimi sortami jablan, kot so bobovec, voščenka, krivopecelj, koksova oranžna reneta, je glavno opravilo rez, oživitvena rez in vzdrževanje travne ruše. Vse površine gnojijo z govejim gnojem od svoje črede, saj upoštevajo osnovno pravilo ekološkega kmetovanja, da so tla, žival in človek osnova krogotoka na kmetiji. Tudi to jih je spodbudilo k odločitvi za izjemno število dopolnilnih dejavnosti.

Velikost kmetje: 20 hektarjev gozda, 8 hektarjev njivskih površin, 10 hektarjev trajnega travinja vključno z 1,5 hektarja travniškega sadovnjaka 

Zaposleni: dve delovni mesti

Glavna dejavnost: poljedelstvo, sadjarstvo

Dodatne dejavnosti: govedoreja, kokoši nesnic, zelenjadarstvo

Dopolnilne dejavnosti: mletje žit, predelava sadja, kisanje zelja, peka kruha in peciva, varjenje piva, prodaja na dvorišču, izobraževanje

Glavni pridelki: žita, sadje

Certifikat za ekološko kmetovanje: leta 2003

MLEVSKI IZDELKI IZPOD KAMNA

Največ je predelave žit, ki postanejo moke in kaše, zdrobi, testenine. V svoji prodajalni na dvorišču, ki je odprta tri dni v tednu, prodajajo ajdovo, pirino, pšenično, krušno koruzno, rženo, kamutovo moko, ajdovo in proseno kašo, ješprenj, koruzni in pirin zdrob, ovseni in pirin riž ter ječmenove, ovsene, pirine kosmiče in pirine, ajdove in kamutove testenine. Sami pečejo tudi različne vrste kruha in peciva. Ker ima Gregor svoj mlin na kamen, melje storitveno še za druge, prav tako pa prodajajo še ekološke izdelke iz nekaterih drugih slovenskih kmetij. Zase in za na tržnico na Bledu in v Kranju pridelajo tudi vso sezonsko zelenjavo: šparglje, zeleno, radič, krompir, peteršilj, zelje tudi kisajo in še kaj bi se našlo. Imajo pa tudi manjši nasad malin, medtem ko stare sorte jabolk predelajo v sok in kis.

Glavno dodano vrednost prinaša, pravita gospodarja, prav predelava doma in neposredno trženje. Prodaja izdelkov drugih kmetij (vino, oljčno olje) je prav tako registrirana kot dopolnilna dejavnost, plačilo pa urejeno prek marže, ki pokriva le stroške.

 SLOVENSKEGA EKOLOŠKEGA HMELJA ŠE NIMAMO

Kmetija Šlibar je znana tudi po prvem ekološkem pivu v Sloveniji, ki si ga je Gregor želel variti že od nekdaj, željo pa si je uresničil leta 2013. Eko sestavin za pivo ne pridelajo na svoji kmetiji, temveč kupijo ekološki slad manjše sladarne Plohberger v Grieckirchnu v Avstriji, ekološki hmelj pa v Nemčiji, ker slovenskega ekološkega še ni.

»Če imaš dobro opremo, stalno temperaturo in čistočo, dobre sestavine in recepturo, z izdelkom ni težav. Varim temni lager pod imenom Franz Josef in amber lager, za katera je osnova le voda, hmelj, slad in ječmen. Za vse druge možne dodatke pa sploh nisem vedel, dokler mi jih ni začela ponujati industrija,« pravi Gregor, ki se je lotil varjena zato, ker mu okus industrijskega ni bil všeč. Nakup opreme je bil kar drag, vendar jo je uspel dobiti ugodno od izdelovalca opreme za male pivovarje in sirarje. Odzivi na eko pivo izpod Kriške gore so zelo dobri, vendar so zmogljivosti omejene na nekaj tisoč litrov. Polnjeno je v steklenice po 0,33 litra.

IZOBRAŽEVANJE IN GLAMPING

Kmetija Šlibar je že glede na to, da imata Monika in Gregor veliko znanja, kmetija odprtih vrat tako za dijake iz Biotehniškega centra v Strahinju in študente agronomije v programu izmenjave Erazmus. Ker so imeli z njimi same pozitivne izkušnje, so začeli sprejemati tudi kmetijske »popotnike«, t. i. vufovce. Njuna kmetija je tako kot okrog 40 slovenskih kmetij namreč že okrog desetletje vključena v mrežo WWOOF, v okviru katere dobijo prostovoljci, ki si želijo čim bolj koristno in poceni prepotovati svet, prenočišče in hrano v zameno za delo na kmetiji. V Kovorju so bili tako že prostovoljci iz cele Evrope, ZDA, Avstralije, Irana, Koreje in drugod.

Pred koronsko krizo so ostali pri njih povprečno 14 dni, domačih pa ta njihova prisotnost ne moti, ker jim delno olajšajo delo in so obenem že od prej navajeni, da je vedno še kdo na kmetiji. Pred štirimi leti so se prostovoljcem pridružili še turisti, za katere so uredili izjemno privlačne lesene šotore oz. glamping na kmetiji. Med sadnimi drevesi in vrtovi jih je sedem, v njih sta bili povprečno dve prenočišči, ker pa so začele lani prihajati družine, so jim dodali še postelje, v vseh je urejena tudi klima in v ceno je vključen tudi domač zajtrk. Na začetku so imeli omejitev najema za minimalno sedem dni, sedaj so jo znižali na štiri dni. Lani so zaradi razmer prihajali v glavnem domači gostje, zelo dober podatek pa je, da se bo večina družin, ki so jih spoznali, vrnila tudi letos, pove Gregor, in doda, da se prav zaradi turistov trudi, da je obdelan in spremenjen v številne manjše vrtove in visoke grede vsak kotiček kmetije, saj je prav kmetijstvo tisto, ki je vabljivo za goste. Sploh otroci se lahko vključijo v številne aktivnosti na prostem, zanje pa so uredili tudi naravni bazen.