Rast na trgu in v predelavi

29 januarja, 2025
0
0

Zadruga Dobrina, Maribor

Denis Ploj, direktor zadruge Dobrina

Zadruga  Dobrina, ki je nastalo kot socialno podjetje v Mariboru in deluje severovzhodni Sloveniji, že štirinajsto leto uspešno  izpolnjuje svoje poslanstvo, povezuje pridelovalce z javnimi zavodov in oskrbuje lokalno prebivalstvo. V novo leto vstopa z 154 kmetijami, oz. 15 kmetijami več kot lani, od tega je 75 ekoloških. Nekaj med njimi pa jih je z dopolnilnimi dejavnostmi  že preraslo v s.p. Povezava kmetov je v obdobju rasti, lani so ustvarili  0,5 milijona evrov prometa ali za 23 % več kot predlani in večina zaslužka- v višini 400.000 evrov se vrne na kmetije.

Članstvo v Dobrini je stabilno  in kmetije, ki imajo zagotovljeno prodajo, tudi z nasledstvom nimajo težav Zamirajo pa zlasti manjše živinorejske kmetije, ker večinoma zaposleni nasledniki za to dejavnost nimajo interesa.

Večja prodaja na račun kontrol v zavodih

Dobrina ima dve prodajalni v Mariboru,  trgovina pa je njihov drugi tržni kanal in predstavlja 44 % skupne prodaje. Večji del pridelkov gre v 90 javnih zavodov od Pragerskega do Grada na Goričkem, na ta način ustvarijo 56% skupnega prometa. Zanemarljiv delež pa  predstavlja spletna prodaja,« je predstavil Denis Ploja, direktor Dobrine in dodal, da se jim je na račun kontrole obveznega 15 % deleža nakupa ekoloških živil v javnih zavodih v vrtcih in šolah jeseni prodaja močno povečala.

»Šola  in vrtci tako sedaj obvezni delež 15-odostni delež ekoloških živil v obrokih v glavnem upoštevajo in iščejo ekološko lokalno zelenjavo in sadje » Z javnimi zavodi sodelujemo le prek okvirnih sporazumov, nimamo pa z njimi letnih pogodb. Zavodi sami določijo znesek, za katerega bodo nakupili naše izdelke, ki pa ga vedno ne  dosežejo. Prav tako sami  izločijoi sklope in izberejo dobavitelja, ponudimo pa jim ima praktično vse kategorije živil, le mlečne izdelke jim dobavljajo kmetije same. Izzivi v oskrbi občasno še obstajajo, nekaterih živil, kot je ekološkega bučnega olja, sadja in vložnin bi potrebovali še več. Papriko in kumarice vlagata le dve kmetiji.  Na novo pa so se nam pridružili pridelovalci orehov iz cele Slovenije, ki so se prav zaradi prodaje v naši zadrugi vključili v ekološko certifikacijo.«

» Čeprav smo se sodelovanja z diskontnimi verigami otepali, smo začeli sodelovati z Lidlom. Ta je zainteresiran in v sezoni lahko odkupi večjih količine ekološke zelenjave, predvsem ekološkega krompirja. Ker je ponudil tudi dobre odkupne cene in plačilo v normalnih rokih, bomo z njimi sodelovali še naprej.«

 Skupna predelava in leofilizator

Jagode in drugo jagodičje se odlično obnesejo med leofilizacijo

 Lani junija so uresničili tudi željo po svojem  prostoru oz. kuhinjo za predelavo, kmetijam je na 60 kvadratnih metrih na voljo skupni prostor na Valvazorjevi ulici v Mariboru, kjer ima zadruga že od začetka prostor. Za to naložbo so se lani prijavili na razpis Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, in prejeli 60.000 evrov in 15.000 evrov vložili še sami, ter kupili skupno pasirko, prekucno ponev in razkoščičevalec. Kmetije jih uporabljajo za predelavo sadja in zelenjave v mezge, marmelade in sokove. Dobrina pa je razvila tudi svoj izdelek, bučno juho, ki jo pakirajo v pol litrske steklenice in tržijo v svojih prodajalnah. Tako so odgovorili na trend zdrave prehrane v vse hitrejšem načinu življenja in pokazali, da se je mogoče z malo inovativnosti kljub vsemu mogoče prehranjevati zdravo.

Poleg tega so kupili še leofilizator, stal jih je 15.000 evrov, za sušenje sadja in zelenjave. » Tako sušeni pridelki, zlasti dobro se obnesejo jagode in drugo jagodičje,  ohranijo bistveno več vitaminov in mineralov. Prodajo se kot premijski izdelki ,kupujejo jih največ za  majhne otroke in v gostinstvu. Ker pa je strošek njihove predelave višji zaradi velike porabe električne energije, niso poceni. Skupni prostor za predelavo pa je bil že prvo leto v sezoni popolnoma zaseden.« Za prihodnje pa načrtujejo še nov logistični center, kar ne pomeni nič drugega kot malo večji skladiščne površine za pridelke in izdelke. Ko bo to urejeno, bodo lahko bolje organizirali dostavo pridelkov, ki jih imajo dnevno že krog 25 dostav. Zato je potrebno dobro razvoze dobro načrtovati in pridelke pripeljat v skladišče že prej.