V Istri s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić o o izzivih vinogradništva in vinarstva

Slovenska Istra z okrog 2000 hektarji vinogradov ima zaradi velikega deleža zemljišč v lasti državnega sklada še več težav od pridelovalcev v obeh celinskih vinorodnih deželah. Več pomoči si želijo ob prevzemu kmetij mladi vinogradniki, zaradi omejenega števila pripravkov in vse večje razširjenosti bolezni vinske trte je veliko težav tudi v pridelavi. Celovite državne strategije za vinogradništvo in vinarstvo kot ene redkih samooskrbnih kmetijskih dejavnosti v državi pa v Sloveniji še vedno nimamo.

Na vprašanja s teh področij je na festivalu malvazij v Portorožu pridelovalcem odgovarjala kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Nekaj dni zatem pa so se zbrali vinogradniki še v Izoli na strokovnem posvetu v okviru KGZ Nova Gorica. Lansko pridelovalno leto je bil zanje zaradi izjemno veliko padavin in ekstremnih vremenskih dogodkov zelo zahtevno. Odločitve o tehnoloških ukrepih v vinogradih in kleteh so morali sprejemati zelo hitro. Posvet je bil zato namenjen predvsem strokovnim vsebinam, s katerimi se bodo ukvarjali vinogradniki tudi v novem pridelovalnem letu.

Mateja Čalušić je uvodoma dejala, da je že v kratkem času na ministrstvu ugotovila, da je ta sektor izjemno kadrovsko podhranjen, drugi sektorji so organizirani bolje in drugače. To se odraža tudi na terenu in občutijo vinogradniki v Istri.

Na vprašanje povezovalca Tonija Gomiščka o promocijskih ciljih slovenskega vinarstva je odgovorila, da denarja ni malo – za promocijo na tretjih trgih je na leto namenjenih 1,2 milijona evrov, a je razpršen po številnih državah, zato ni rezultatov. Sredstev po uredbi de minimis pa je zmanjkalo za polovico želja, kar potrjuje, da je za pridelovalce promocija na tujih trgih pomembna. Sicer pa je bila bivša vinska ovojnica, ki jo ima vsaka država EU, prenešena v strateški načrt, v katerem je vinogradništvu in vinarstvu namenjenih 4,8 milijona evrov na leto za 13 različnih ukrepov, med njimi ni ukrepov za vinogradniško mehanizacijo. In zakaj ni več razpisov za nakupe vinogradniške mehanizacije? Takšna je bila odločitev ob oblikovanju strateškega načrta. Če želi sektor sedaj spremembe, bi lahko denar za to namenili iz sredstev za prestrukturiranje vinogradov, kar pa bo težko upravičiti pred EU. Razpis za kmetijsko mehanizacijo je sicer v načrtu konec leta, do zaključka te perspektive (2026) pa večjih preobratov ne bo.

Vinogradništvo je zelo izpostavljeno vremenskim ujmam, kmetijsko ministrstvo je na tem področju po mnenju pridelovalcev premalo odzivno. Čalušićeva je odgovorila, da je ravno zaradi tega nastalo na terenu veliko nezadovoljstva, veliko lukenj pa je tudi v ukrepih SKP, ki bi morali odslikavati prilagoditve.

PREMIK OD KAKOVOSTNIH RAZREDOV H GEOGRAFSKIM OZNAČBAM

Slovenija je v EU registrirala 17 geografskih označb, na katere stavi EU, saj kakovostnih razredov nima. Na geografske označbe se je treba fokusirati tudi v Sloveniji. Skupna ureditev EU trga določa, kaj mora imeti označeno vino. Vinar, ki označuje geografsko poreklo na svoji etiketi in to dela samo zaradi države, je zgrešil osnovni koncept, saj bi mu morale geografske označbe pomagati pri prodaji vina. Če tega ne doseže, je njegovo delo zaman.

Vinarji so poskusni zajci

Preklop iz kakovostnih razredov h geografskim označbam se bo moral zgoditi tudi v Sloveniji. Od letos se je spremenilo označevanje energijske vrednosti na vinu, z dodano QR-kodo na etiketi pa so vinarji evropski poskusni zajci, saj je na drugih prehranskih izdelkih ni.

Anita Mavrič, vinogradnica iz Goriških brd, je povedala, da lahko svoje vinograde na italijanski strani meje zavaruje proti toči, vetru, poplavam, zmrzali in suši. Italijanska država subvencionira 70 % zavarovlane premije, zato ima večina sadjarjev in vinogradnikov površine zavarovane. V Sloveniji je možno zavarovati nasade samo proti toči, država pa sofinancira 60 % zavarovalnine. Pa še to je vprašljivo, saj je bil odgovor pristojnih, da še edina zavarovalnica v državi s kmetijskimi zavarovanji razmišlja o ukinitvi le-teh.

Prav tako italijanska država močno subvencionira nakup kmetijske mehanizacije z jamstvom za brezobrestne kredite za kmetijstvo. Bruno Zaro, vinogradnik, vinar in gostinec iz Izole, je dejal: »Vinarji se borimo s konkurenco na globalnih trgih, večina želi čim več prodati v tujini. Toda moj pridelek je za 30 % dražji, ker ima konkurenca v Italiji vsepovsod olajšave – od programa razvoja podeželja do promocije.« Zato si lahko naši vinogradniki privoščijo le nakup rabljenih kmetijskih strojev, pogosto uvoženih iz Italije.

Kmetijski sklad nima lokalnih šerifov

Med sogovorniki istrskih kmetov je bil tudi Sebastijan Orel iz območne izpostave Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je predstavil, da je na Obali v upravljanju Sklada kar 30 % zemljišč, na državni ravni pa 9,5 %. Kmetijska zemljišča so razdrobljena, z najemniki pa se o urejanju le-teh dogovarja sproti. Povprečna cena zakupa hektarja zemlje za vinograd je 220 evrov. Dostope do zemljišč, s katerimi je precej težav, morajo najemniki po pogodbi urediti sami. Borut Fakin, direktor Vinakoper, je izpostavil, da imajo zaradi določenega vrstnega reda pri predkupni pravici velike težave z najemom zemljišč, medtem ko jih lahko pridobijo celo zakupniki iz drugih delov Slovenije. Predstavnik Sklada je potrdil, da je pritisk na zemljišča ob morju iz notranjosti Slovenije velik. Po pravilniku imajo pravico do zakupa še vedno zakupniki v razdalji 30 kilometrov oddaljenosti od razpisanega kmetijskega zemljišča.

V Istri 4600 zakupnih pogodb

Najemniki pa postavljajo objekte, ki se iz enostavnih kmalu prelevijo v črne gradnje na kmetijskih zemljiščih. Zato bi bilo tudi za Sklad najbolje, da zemljišča obdelujejo le lokalni kmetje. Kmetje velikokrat potegnejo kratko pri dovoljenjih za postavitev enostavnih objektov za kmetijstvo, razlike o tem pa so velike tudi med občinami. V določilih zakona o kmetijskih zemljiščih piše, da naj bi bil upravičen do postavitve le-teh najemnik z najmanj 0,5 hektarja trajnih nasadov oz. enim hektarjem njiv. Orel je poudaril, da Sklad nima na terenu »šerifov,« ki bi reševali težave s črnimi gradnjami. V Istri pa ima 4600 zakupnih pogodb oz. 27 % od vseh 17.000 v državi.