Razvoja Haloz ni brez razvoja vinogradništva

Samo kmetijstvo ne zadošča, tako kot ne samo denarna pomoč  brez vizij

Kljub izjemno lepi, slikoviti naravni krajini so Haloze že celo stoletje in ne le zadnja desetletja po vseh kazalnikih napredka eden najtrših slovenskih razvojnih orehov.

Poskusov njihovega oživljanja je bilo v obeh zadnjih državah že ničkoliko, Haloze pa so tudi po njih še naprej nerazvite in bogatejše le za eno glavno spoznanje – da razvoja tega območja, ki se vije od Slovenske Bistrice do Zavrča ob meji s Hrvaško, ne bo brez vključenosti in energije tistih vedno redkejših domačinov, ki na tem območju še vztrajajo.

Da so si Haložani priborili več osnovne infrastrukture, ki je drugje samoumevna,  so morali v preteklosti uporabiti tudi kakšen trik, kot je bil na primer ta, da so politike povabili v na ogled svojih krajih  z avtobusom, ki so komaj zvozili vse nevarne bregove in jih vmes še dobro pogostili. In nato se je morda le pojavil državni denar za kakšen meter asfalta več, a pri tem se je v glavnem tudi končalo. Danes je osnovna infrastruktura večini Haložanov dostopna, kar pa je za preživetje tamkajšnjih družin veliko premalo, potrebna so nova delovna mesta, iz težke in strme zemlje je treba stisniti dodano vrednost, za kar so potrebna tudi znanja, ideje.

 »Na terenu sem se velikokrat srečal z razmišljanjem » samo denar mi priskrbite, jaz že vem, kaj bom z njim,« pravi dr.Vladimir Korošec, ki je Haloze preučeval kot geograf,

in s kmetijskega vidika kot dolgoletni ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, sedaj pa kot član vladne skupine za razvoj Haloz, ki je bila pri kmetijskem ministrstvu imenovana maja lani. Ta skupina je lani predstavila najpomembnejše kazalnike razvojnega zaostanka in nekaj ukrepov za razvoj Haloz, katerih javna predtavitev naj bi bila v kratkem.Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.