Istrski vinogradniki so pod okriljem Društvo vinogradnikov slovenske Istre (DVSI) 19. junija povabili v svoje kleti in dali v pokušino svoja  vina in oljčno oje, ki ga večina prideluje vsaj zase. Ljubitelji vin slovenske obale in Šavrinskega gričevja so lahko poskusili oljčna olja in večinski vini refošk ter malvazijo dobrodošlice pri vinarjih: Vinakoper, Santomas, Brič, Montis&Eko Laura, Iztoku Plahuti, Deanu Plahuti, vinski fontani Marezige, Viliju Bržanu, MonteMoru, Borisu Bordonu, Damjanu Joganu, Markežič Sv. Anton, domačiji Ražman, kmetiji Prodan, vinskem baru Zaro, Markovič, Tilenu Praprotniku, Slavcu s Kocine, Robiju in Dorianu Korenika, Koreniki in Moškon Kmetiji Mahnič, oljčna olja pa na kmetiji Knez in Munda.

DVSI je uspelo s 23 sodelujočimi organizirati dan odprtih kleti v obeh koronskih letih, zaradi spomladanskega zaprtja pa bodo nadoknadili festival malvazije, ki so ga zato razdelili na tri dele: ocenjevanje malvazij v petih kategorijah je bilo  že marca, 2. julija bo v parku hotela Kempinski festival malvazij, omejen na okrog 100 obiskovalcev in 3. julija večerja z malvazijami na pomolu Meduza v Portorožu.

Velik padec prodaje vrhunskih vin

Istrski vinarji se tako kot vsi soočajo s posledicami koronske krize, ki jim je od jeseni do spomladi odnesla precejšen del dohodka na dvoriščih, gostinstvu in turizmu, zato iščejo učinkovite načine promocije, ki bodo za vinarje tudi finančano sprejemljivi. Po kleteh letos na tradicionalnem dnevu odprtih kleti  ni bilo toliko obiskovalcev, kot bi si želeli, zato razmišljajo o drugačnem načinu izvedbe, ki jo je tako potrebno spreminjati že zaradi prilagajanja navadam ljubiteljem vina in turistom. Velik izziv pa predstavlja zadnje leto po daljšem zaprtju prodaja vin. »Po drugem zaprtju od lanske jeseni do spomladi je v vsaki malo večji kleti ostalo vsaj nekaj tisoč litrov prodanega vina, ki bi ga dali v destilacijo, če bi bilo to mogoče in ne bi bili ukrepi naravnani le na velike pridelovalce, s spodnjo mejo pridelka 30.000 litrov v lanskem in 5000 litrov v letošnjem letu. Zato je zdaj čutiti nekaj interesa za povezovanje tudi med manjšimi vinarji, in iščemo možnosti, kako obuditi že obstoječi Konzorcij vin Istra, ki je zamrl. Obenem opažamo, da ostaja vino zlasti pri starejših vinogradnikih, ki nimajo direktnih stikov s trgom. Bojim se, da se bodo ravno ti začeli umikati iz vinskih zgodb in vinograde krčiti, ti pa se bodo zarasli, saj gre v glavnem za lastnike in ne zakupnike kmetijskih zemljišč,« pravi Ingrid Mahnič, predsednica DVSI. »

Na kmetiji Mahnič v prodaji vin niso vezani  na turistično sezono, pač pa na  skupine gostov v pred in posezoni in teh letos spomladi ni bilo.  Temu se bodo prilagodili tako, da bodo sprejemali tudi manjše skupine obiskovalcev, pred korono so jih samo nad 20, sicer pa  je prodaja  njihove sveže malvazije zelo dobra, večino pridelka pa so prodali na dvorišču. Je pa veliko vinarjem z  zaprtjem restavracij zelo upadla prodaja buteljčnih vin, vsi pa čutijo manjšo prodajo večinskega refoška, ki potrebuje nove zgodbe, tako kot dan odprtih kleti, ki je doživel že nekaj preobrazb in očitno jih bo še nekaj.

Za ceno se ne pogajam

Obiskovalce je čakal , dočakal pa bolj malo, tudi eden prvih slovenskih ekoloških vinarjev Dean Plahuta iz Marezig, ki tako kot večina istrski vinarjev živi od refoška in malvazije, pridela ju 20.000 litrov. Pred štirimi leti pa je na dokupljenem hektarju posadil še shiraz, merlot in cabernet sauvignon. Marezige kot domovina refoška so znane po dobrih legah za rdeče sorte,  metem ko uspeva malvazija pa celotni  Istri, ker dobro prenaša sušo. Poleg vin ima še 800 češnjevih dreves, ki pa so letos v glavnem pozeble. Lanski izpad prodaje na srečo ni bil prevelik: »Prodaja letnika 2019 je bila  na začetku manjša, ker pa se je vino lani celo poletje prodajalo zelo dobro, je bila na koncu le malo manjša, tako da letnika 2019 v kleti več nimamo. Kot zelo dobro se nam je izkazala zelo razpršena prodaja vin v trgovinah z ekološko hrano in nekaj drugih po celi Sloveniji, v gostinstvu pa ne prodajamo. Svoja vina imam samo v trgovinah, kjer me ne sprašujejo za ceno, tako kot jo izsiljujejo veletrgovci, ker se zanjo ne pogajam. Že pred leti sem določil ceno refoška in malvazije  pet evrov. Je pa obstala prenova degustacijskih prostorov in še dobro, da sredi krize nismo v večjih naložbah,« pravi prvi sosed vinske fontane s pogledom na celo Istro, kjer pa obiskovalcev takoj po koronskem odprtju ne manjka in tega so veseli tudi vsi istrski manjši vinarji, ki v vinoteki ob fontani prodajajo svoje vino.

Dean Plahuta

Še neizkoriščena priložnost so avstrijski turisti

»V Brdih je na dnevu odprtih kleti izjemno veliko obiskovalcev, pri nas v Istri pa se nekako ne primejo, zato bi radi obisk okrepili. Ko smo organizirali obisk vinarjev z avtobusom pred leti,  je imelo obisk le nekaj velikih vinarjev. Če kaj dobro deluje v Istri, je vinska fontana, pa karkoli si že o njej mislijo po Sloveniji, njena lastnika pa bosta ponudbo na parceli pod njo dopolnila še z glampingom. Prepoznavnost istrski vinarjev pa bi lahko povečali že, če bi nas vključili v ponudbo naši obalnih hotelov, kjer bi nam lahko namenili kotičke, v katerih bi se lahko tudi predstavljali,« je prepričan Damjan Jogan, vinogradnik in predsednik Društva vinogradnikov Vinol iz Pobegov.  Na kmetiji svojih staršev dela samo v kmetijstvu zadnjih pet let, in obdeluje 20.000 trt, v preteklosti pa je bil službeno za Ikeo aktiven po celem svetu. Na svoji domačiji je z ženo Steliano, sinom Adrianom in hčero Julijo,k ije bila tudi istrska vinska kraljica, uredil še dva apartmaja in v praksi odkriva, da ima Slovenija v turizmu, vključno s prodajo vina, še veliko neizkoriščenih možnosti.

Steliana Jogan

» V preteklosti je bila ponudba v hrvaški Istri 10 let zaostajala za slovensko, sedaj pa mi tukaj zaostajamo 20 let za njimi. Ponudbo so izboljšali načrtno, si zadali cilj 50 turističnih kmetij, ki morajo imeti bazen in prenočišča in v to vložili ogromno sredstev. Tudi mi jih vlagamo, vendar ni učinka. V zaledju je še nekaj kmetij, ki redijo živino, imajo meso in mleko, njihovi pridelki pa takoj »izginejo.« To kulinarko bi morali predstaviti tudi gostom. Sami naše goste vedno čimprej povabimo na brezplačno degustacijo vin, da pridobimo pivce in se obenem bolje spoznamo in tako zanje ne ostanemo le brezimni oddajalci sob iz bookinga in drugih portalov, ki nam tudi pripeljejo del gostov,vedno več pa jih prihaja individualno. Avstrijskim gostom so naša vina in oljčno olje zelo všeč, imena naših vin pa ne gradimo le na refošku in malvaziji, temveč vse boj shirazu, vendar vedo o nas še zelo malo. V Avstriji se premalo predstavljamo, večina jih ne ve niti da imamo morje, pač pa le, da se morajo peljati prek Slovenije na Hrvaško. Lani smo se predstavljali na festivalu vin v Avstriji v Šentvidu ob Glini na Koroškem, kjer nas sploh niso poznali, zato menim da so avstrijski gostje še velika rezerva. Veliko več moramo promovirati Slovenijo v Avstriji, ki je tradicionalna turistična država, avstrijski turisti pa potujejo veliko individualno, in zato smo idealne kmetije, sklene Damijan Jogan, njihovo kmetijo pa je kriza najbolj prizadela zaradi izpada gostov jeseni in pozimi, in izpada prodaje v gostinstvu, kar so delno nadoknadili s prodajo na dvorišču, Damjan pa je vino razvažal tudi pivcem v notranjost države.

NE SPREGLEJTE. S klikom na pasico polistajte in naročite knjigo OLJKA slovesnkih avtorjev, strokovnjakov s področja oljkastva. VABLJENI K NAKUPU.