Refošk je najpomembnejša rdeča sorta slovenske Istre, samo v Vinakoper ga pridelajo 1,2 milijona litra in najbolj prodajana slovenska rdeča vinska sorta. Njegova pridelava pa daje posebno identiteto tudi Krasu, kjer je vino iz njega zaščiteno kot teran. Še nekaj let nazaj je veljalo, da pijemo avtentična slovenska vina- cviček, teran in refošk le doma, vendar se tudi v svetu vinske smernice spreminjajo. Tradicionalnim vinom, kot je rdeči istrski kralj, se tako vse bolj odpirajo vrata tudi v svetu.

Ta sorta ima v Sloveniji že nekaj časa svojo prireditev- Refuscus Mundi, na katerem se je letos 11. februarja v Manziolijevi palači v Izoli predstavilo več kot 40 vinarjev iz slovenske in hrvaške Istre ter Krasa, Furlanije in Collio Orientali, kakršen je tudi domet te sorte. Predstavili so ga v vseh starostnih in slogovnih različicah, od pet-nata, klasičnih in charmat penin, rosejev, pa kot sveže in mirno, več kot desetletje starano ali kot desertno vino. »Največ refoška se še vedno popije v litrski steklenici kot kakovostno vino, vendar se je tudi vsebina te v zadnjem desetletju zelo spremenila. Med pivci je priljubljena njegova večja sadnost, z leti zorenja pa se tudi spreminja v strukturno bogato in polno, elegantno vino. je predstavil, Boštjan Zidar, glavni enolog Vinakoper. Kot največji kletarji s to sorto sledijo zahtevam na trgu, na drugi strani pa pazijo, da ne izgublja identitete od pridelave do steklenice. S samim kletarjenjem, dozorelostjo, izbiro pravih leg, in vzgojo je mogoče pridelati refoške različnih kakovostnih razredov in slogov. Zaradi raznolikih naravnih danosti imajo vsaka svojo priložnost, zato imajo s to sorto vina priložnosti tudi Kras, Vipavska dolina in Brda. » Zadnji izvozi- v ZDA, Vietnam, Kitajsko, Gano in okoliške evropske države pa nakazujejo, da ima refošk lepe priložnosti s svojo sočnostjo, višjimi kislinami, kar je v preteklosti predstavljalo težave, priložnost tudi v tujini,« je predstavil zadnji izvozni prodor Zidar,ki se v te j kleti že pomika porti 20 odstotkov pridelave. Refošk predstavlja identiteto Istre Matej Zaro, kot eden večjih istrski vinogradnikov, s 26 ha vinogradi v ekološki pridelavi, na specifičnih legah, ki obkrožajo Izolo, je z refoškom posebej povezan : »Z refoškom sem odraščal in doživljal, kako se je ta sorta preoblikovala od hišnega vina, tako z vzgojo v vinogradih, delom na vsebnosti organske mase v tleh, v vino višje kakovosti. Moja želja in cilj je, da postane temelj delo na terroirju, ki se odraža v samem vinu. Sami delamo na specifičnih legah Purisima in Pivol, na prvem priobalnem pasu. Vsi vinogradi so obrnjeni proti morju, na flišu, in trte izkoriščajo velik vpliv maestrala. Razlike v vinu pa so vezane na nadmorsko višino- ker se trte na višjih legah borijo za vodo, je na koncu to povezano z donosi. V refošku selekcija, letnika 2019, se izraža mineralnost območja in poudarjena svežina, ki mu daje dolgo življenjsko dobo. Naši uvozniki, ki smo jih spoznavali skozi leta, so iskali takšno vino, ki predstavlja identiteto območja in je drugačno, a skladno in bogato. V tujini smo dobili z refoškom pozitivne potrditve. Po drugi svetovni vojni smo bili primorski vinarji osredotočeni predvsem na lokalne trge, a se je vedno dobro primerjati z velikimi trgi in velikimi vini.«

Najboljše stvari so enostavne

Vzporedna degustacija refoška in posavskih ter prekmurske modre frankinje pa je potrdila, da imata ti dve tradicionalni sorti in modra frankinja kot potrjena avtohtona slovenska, sorta več skupnega, kot je splošno znano. Obe sta sadni in sočni in lahko s skrbno pridelavo, kletarjenjem in staranjem zlezeta za nekaj klinov višje na kakovostni lestvici. Modro frankinjo višjih kakovosti zadnja leta uspešno pridelujejo v Posavju in Prekmurju. Uroš Valcl, enolog in eden od solastnikov kleti Marof, je predstavil dolgo zgodovino te sorte v Mačkovcih. »Na sedanji legi, v naravnem amfiteatru, kjer jo pridelujejo na 20 ha, je bila posajena že v 17. stoletju, zato je bila logična poteza, da so jo v ta del Goričkega vrnili. »Po starih zapiski pa je pred 100 leti pridelovalo na približno 1500 ha v glavnem rdečih sort v Prekmurju sedem najbolj premožnih madžarskih plemiških družin. Modra frankinja je zapisana v genih slovenstva in prav je, da smo imeli toliko poguma in jo postavili kot najdražje vino, ker si to zasluži. V kleti Marof je pridelamo na 32.000 trtah okrog 20.000 litrov, leta 2007 pa smo kupili sadilni material v najboljših vinogradih v Avstriji. Ne glede na to, kako dolgo je macerirana, ko hodiš po Goričkih vulkanskih kameninah in vidiš lego Mačkovci, je jasno, da so najbolj enostavne stvari najbolj velike in da mora biti vino tam dobro. Velika vina morajo nositi sporočilnost kraja in zgodovine. Vsa naša vina iz najboljših leg ležijo v 2500 litrski sodih, ki minimalno spreminjajo značilnosti vina. » Sicer pa je ta klet, še do leta 2009 polovico grozdja prodala Radgonskim goricam, v 12 letih pa so posestvo zmanjšali za 25 ha. Letno napolnijo med 70-80.000 steklenic, med sortami pa je še vedno glavna modra frankinja. Dr. Guilliame Antalick je dodal, da ima modra frankinja nekaj podobnosti v strukturi in kislini z refoškom, ki je v Sloveniji popularen, a regionalno vino, medtem ko je modra frankinja mednarodna sorta, posajena v vseh državah bivše Avstro-Ogrske, znana precej širše. Pred 20 leti ni bilo tako, a njen prodor je mogoč, ker je obdobje velikih rdečih in barikiranih vin mimo. Na mednarodnih trgih so ponovno iskan sadna vina, s prijetnimi kislinami, zato je prihodnost obeh sort po njegovem mnenju bolj svetla. Zlasti v manj znanih vinorodnih državah namreč pivci iz tujine pričakujejo avtentična vina z geografskim poreklom, ter raznolika in iz različnih oblik pridelave, tudi iz ekološke in biodinamične.