Biodinamična kmetija Erbija Kasaš, Dolina pri Lendavi

Biodinamična kmetija Kasaš iz Doline pri Lendavi, ob madžarski meji, v očesu slovenske zemljepisne kokoši, je bila še pred nekaj leti znana po pridelavi zelenjave in po mladem gospodarju dr. Mihaelu Kasašu, ki se je pojavljal v javnosti. Že njegovi starši so kmetijo leta 1996 preusmerili v ekološko pridelavo in jo leta 1998 nadgradili še v biodinamično. Dr. Mihael Kasaš je tudi aktualni predsednik Združenja Demeter Slovenija, kmetovanje na svoji zemlji pa je pred nekaj leti zasukal v novo smer, v turistično dejavnost in sadjarstvo.

Kasaševi so na kmetiji pridelovali poljščine in okrog 50 vrst zelenjave, na njivah so kolobarili s piro, ajdo, ržjo, bučami, od zelenjave pa pridelovali številne solatnice, blitvo, črno redkev, šparglje in drugo. Del kmetije je tudi sadovnjak s 350 drevesi marelic in jablan ter aronijo v Čentibi. Pridelke in izdelke: moke, kaše, sokove in namaze so prodajali v glavnem v vrtce in šole, po lokalnih sejmih in doma. Za semenarsko podjetje Amarant so pridelovali tudi semena.

Mihael je študiral kemijsko tehnologijo in iz nje tudi doktoriral v Mariboru. »Zanimalo me je, s čim nas hranijo, in sprevidel sem, da je tudi intenzivno kmetijstvo produkt nafte in da ne gre v pravo smer. Zato sem se odločil prevzeti kmetijo, uspešen sem bil tudi na razpisu za mladega gospodarja 2008. V biodinamično pridelavo smo se preusmerili, ker smo iskali vzroke za težave v pridelavi in ne le gasili požara. Biodinamika je način življenja, ko se uglasiš z naravo in ritmom kmetije, je vse bolj preprosto. Zelo pomembno je, da prideš v ritem, v katerem ni naglice, in ne dovoliš, da te iztirijo zunanji dejavniki. Po nekaj letih se tudi pridelki ustalijo, in če delaš vse prav, niso veliko nižji od tistih v konvencionalni pridelavi,« pravi Mihael in dodaja, da je bistvo biodinamike oživljanje tal, zato dojema kmetijo kot živ organizem. »Zato zelo poudarjamo, da morajo biti vključene v kmetijo tudi živali. Na naši kmetiji imamo 28 damjakov in nekaj krškopoljskih prašičev ter koze. Ker prevladujejo v Sloveniji med biodinamičnimi kmeti vinogradniki, pa skušamo na krogotok na teh kmetijah gledati širše, tako da imajo vključeno vanj ekološko živinorejsko kmetijo v svojem okolju, kjer se oskrbujejo z gnojili, da lahko kompostirajo in pripravijo enega temeljnih preparatov, to je gnoj iz roga.«

Oživljanje tal po biodinamičnih načelih bi lahko uporabili tudi v Prekmurju, kjer je zaradi preozkega kolobarja na intenzivnih kmetijskih ravnicah precej mrtvih tal. »Rešitve imamo na dlani, za takšna tla je lahko rešitev biodinamična pridelava, a se tega zaveda in v to verjame še premalo ljudi, zato informacije ne pridejo do kmetov. Sedaj je v posvetovalno telo kmetijskega ministrstva za trajnostno kmetovanje vključeno tudi Združenje Demeter Slovenije. Dopovedujemo jim, da imamo rešitve, drugo vprašanje pa je, če nas bodo slišali,« poudari predsednik slovenskih biodinamikov.

IZPAD PRIDELKA POVZROČA NEGOTOVOST

Toda praktična izvedba Steinerjevih načel in sledenje naravi v globaliziranem kapitalističnem vsakdanjiku ni lahko. To potrjuje majhno število biodinamičnih kmetij, na celem svetu jih je le okrog 7000, pri čemer jih je okrog 40 v Sloveniji. Med njimi prevladujejo vinogradniki, ki jim ta certifikat na tujih trgih prinaša višjo dodano vrednost.

»Eden glavnih razlogov za majhno število preusmeritev v biodinamiko je, da se kmetje v prehodnih treh do štirih letih bojijo izpada pridelka in posledično dohodka ob hkratnih nujnih naložbah na kmetijah,« pojasni dr. Kasaš. Na tem razpotju se je pred nekaj leti, potem ko je bil vmes zaposlen na upravni enoti Lendava, znašel tudi sam in zato pred štirimi leti preusmeril kmetijo.

»Na kmetiji bi morali investirati v poljedelske stroje in traktor, saj smo strojne storitve najemali in bili kot majhna kmetija vedno odvisni od drugih in na vrsti zadnji. Toda za te naložbe bi se moral zakreditirati, tega pa nisem želel. Poljedelske površine smo ob upokojitvi staršev pred nekaj leti zato dali v najem, še vedno pa obdelujemo sadovnjak s 350 drevesi in pridelujemo aronijo, ki je za sokove in marmelade. V objektu v Radmožancih, ki smo ga kupili, pa sva z ženo Sandro, ki je po stroki etnologinja, uredili turistični apartma v prekmurskem slogu pod imenom Csárdás Salaš in ob njem zasadila marone.«

Slovensko Združenje Demeter je med redkimi devetimi državami v svetu, ki jim je matična organizacija s sedežem v Švici podelila licenco za samostojno certificiranje biodina­mičnih kmetij. Cena certificiranja je odvisna od pridelovalne kulture, članarina v združenju pa je 60 evrov na kmetijo.

MARONI NA UDARU BOLEZNI

Kmetija je tako sedaj dopolnilna dejavnost, drugi del dohodka si je dr. Kasaš poiskal v svetovanju za trajnostni razvoj. Turistični apartma s šestimi posteljami v odmaknjenem delu Radmožancev pa je odprt za goste od lani. Že v prvi sezoni so prišli v Prekmurje iz cele Evrope, od Velike Britanije do Romunije. Nekateri se ustavijo spotoma, spet drugi si tukaj uredijo bivališče za potovanja na osi Dunaj–Budimpešta–Zagreb.

Prvi pridelek so začeli dajati tudi maroni, a njihova pridelava ni več preprosta. Na enem hektarju je posajenih nekaj čez 100 dreves, odločitev zanje je pretehtala zaradi kislih tal. Maroni dajejo prvi pridelek že drugo leto, vendar jih zadnja leta napada glivična bolezen, zaradi katere vsako leto propade vsaj desetina dreves. Ta vrsta lupinarja je namreč zaradi dvakratnega cepljenja še občutljivejša, zato je možnost za okužbe dreves še večja. Preden bodo drevesa polno zarodila, jih bo treba še kar nekaj zamenjati, nadomestna pa bo lastnik poiskal najbrž v drevesnicah sosednjih držav.