Ne glede na izjemo hladen maj in junij sta trta in dozorevanje grozdja po podatkih KGZ Maribor zaostanek nadoknadila in trgatev bo v povprečju na ravni vinorodne dežele Podravje za teden dni zgodnejša kot lansko leto. Zgodnje sorte muškat otonel, rizvanec, ranina so dozorele enajst dni, srednje pozne pa teden dni prej kot lani.

20. septembra je tako zavod glede na zrelostne kazalnike grozdja objavil priporočilo za trgatev srednje poznih sort, konec meseca pa bo drug vrhunec trgatve s poznimi sortami: laški in renski rizling ter šipon, ki jih je v vinogradih tudi največ. Pridelka bo po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, svetovalke za vinarstvo, na Štajerskem nekoliko manj, ker ga je zmanjšala pozeba zgodnejših sort v Ljutomersko-Ormoškem, Prekmurskem in Šmarsko-Virštanjskem okolišu, ponekod pa še toča. Manjši bo tudi izplen stiskanja, ker je bila večina avgusta brez padavin. Sladkorne stopnje grozdja so ustrezno visoke, a zato nekoliko višje skupne kisline, po desetih letih pa spet nižji tudi pH, kar napoveduje lažje kletarjenje.

Seveda vinogradniki in vinarji, ne glede na priporočen rok, trgatve prilagajajo kupcem grozdja oz. slogu vina. Na kmetiji Hlade iz Šobra nad Kamnico bodo zato, ker je grozdje zelo zdravo, s trgatvijo počakali na najvišjo kakovost. Že zaradi različnih leg pa imajo med trganjem istih sort desetdnevni razmik. Te dni so najprej potrgali chardonnay za klasično penino, nadaljevali bodo s sauvignonom in rumenim muškatom, po katerem so najbolj znani, pridelujejo pa še beli pinot, kerner in laški rizling.

 GOZD JE TUDI VINOGRADNIKOVA BANKA

Družinske kmetje so na trgu med najbolj občutljivimi, saj se jim je med pandemijo prodaja najbolj zmanjšala zaradi zaprtja gostinstva. Hladetovi kljub temu zalog starejših letnikov nimajo, zato bo ves letošnji pridelek grozdja ostal doma. Normalna količina letošnjega grozdja jim bo tako prihranila vsaj skrbi doma, če že na trgu ne. Vina tržijo samostojno že 25 let, odkar je kmetijo prevzel Klemen. Od takrat so postopno povečevali vinograde iz treh hektarjev na sedanjih devet na svojih, Skladovih in zasebnih najetih zemljiščih, trte pa so sedaj stare od pet do 30 let. Naslednja prelomnica na kmetiji je bila izgradnja kleti za 50.000 litrov vina v letih 2009 do 2010, stala jih je 300.000 evrov. Zato je glavna skrb, da si pridelek zagotovijo sami, kar v letih 2016 in 2017 zaradi pozebe ni bilo mogoče. Ti dve leti so stisnili iz svojega pridelka le 8000 litrov vina, za kar tri četrt letnika pa so ga dokupili po 1- do 1,5 evra za kilogram, kolikor so ponujali zanj tudi avstrijski vinarji.

Krizni koronski čas nam je pomagal prebroditi gozd, saj smo mešana kmetija, in da se načrti v vinogradniškem delu niso ustavili, smo posekali nekaj lesa. Temu je v zadnjem obdobju močno zrasla cena in nam predstavlja določeno varnost,« pravi gospodar Klemen.

 Z DOSTAVO NADOMESTILI IZPAD V GOSTINSTVU

»V letniku napolnimo 70 % suhih vin. 60 % vin polnimo v litrske steklenice (v glavnem suho in polsuho zvrst), 20 % pa v buteljke (suh sauvignon, kerner, sladek rumeni muškat in zorjeni chardonnay). Od leta 2013 stekleničimo še dve klasični penini, suho iz chardonnaya in med pivci zelo dobro sprejeto polsladko iz rumenega muškata. Še januarja in februarja lani se nam je prodaja povečevala in v normalnih razmerah bi se sedaj ubadali s pomanjkanjem vina. Gostincem smo pred pandemijo prodali 40 % vin, vendar pa te zanima predvsem visok zaslužek in zato v glavnem nakup litrskih steklenic, cene vin v gostilni pa zvišujejo brez vednosti vinarja.

Izpad prodaje smo med zaprtjem nadomestili z dostavo na dom, največ takšnih kupcev imamo na celjskem območju. Nekatere stroškovno neupravičene dostave so se kasneje izkazale kot dolgoročni vložek v trg, saj so nam pivci ostali zvesti tudi po odpravi omejitev. Po odprtju so se nam gostinci vrnili, na srečo nihče izmed njih ni prenehal z dejavnostjo. Smo zelo prilagodljivi, včasih morda delamo z izgubo, a se stroški dolgoročno povrnejo. Kupcev si ne moremo več izbirati, zato ponudimo roko vsakemu. Količine vina pa so se nam zadnja leta tudi nekoliko znižale kot posledica omejevanja pridelka na 1,5 kilograma po trti na račun kakovosti. Končno pa smo lahko namenili nekaj količin za daljše zorenje oz. pridelavo maceriranih vin v 500-litrskih sodih, ki bodo na trgu več let, in sicer chardonnay, laški rizling in sauvignon.

Prelomnica na poti h kakovostnim vinom Hlade je bila izgradnja nove klet v letih 2009-2010.

 Na kmetiji Hlade kmetujejo skupaj tri generacije: Klemenova starša Breda in Dušan, Klemen z ženo Marjeto, ki je po 20 letih zaradi razvoja kmetije pustila službo v zdravstvu, ter Urban, študent vinogradništva in vinarstva v Vipavi, in hči Klara, prav tako študentka. Kmetija obsega 32 hektarjev, pri čemer je devet hektarjev vinogradov, ostalo so pašniki in gozd. Zadnja tri leta imajo čredo 12 krav dojilj pasme limuzin in šarole v ekološki reji, njihov glavni namen je ohranjanje obdelanih površin.

VSE POMEMBNEJŠA DRUŽBENA OMREŽJA

Marjeta dodaja, da so imeli že pred pandemijo svojo spletno stran in postali vsi trije aktivni na družbenih omrežjih. Kriza je spletno prodajo le pospešila. V tujino pošljejo vina tudi po hitri pošti, če je treba, tudi iz sosednje Avstrije, kjer je odprema znatno cenejša, večjih kupcev v tujini pa še nimajo. V trgovini pa imajo svoje vino le v dveh prodajalnah KZ Selnica, vse več prodajo tudi na dvorišču. Poleg zmanjšane prodaje se vinogradniki in vinarji ukvarjajo še s stiskanjem stroškovnega obroča z rastjo cen repromateriala za vinogradništvo in stekleničenje. V zadnjem obdobju se je močno podražil papir, ki ga potrebujejo za etikete in embalažo. Hladetovi so kljub temu podražili vina po nekaj letih šele letos in še to le za nekaj odstotkov – litrsko steklenico na 2,5 evra in buteljke na sedem evrov.

Ne glede na letošnje razmere in pogoje dela v njihovi dohodkovno najpomembnejši dejavnosti so na kmetiji optimistični, ker imajo strokovno zelo radovednega in ambicioznega naslednika Urbana. Kot študent je preživel letošnjo trgatev v vinarstvu Bjana v Brdih in ima še veliko načrtov – najprej z nabiranjem znanja v tujini in zatem z rastjo kakovosti v domači kleti in turistični ponudbi na domačem dvorišču. V neokrnjeni naravi z legami v okolici Sv. Urbana, ki slovijo kot najboljše za rumeni muškat v državi, imajo velik potencial, del katerega je že sedaj tudi domača kulinarika.