V svetu je le nekaj regij, ki so znane po vrhunskem sauvignonu, najbolj znani sta francoski regiji Sancerre in Poully Fume v dolini reke Loare ter toplejši Bordeaux. Na drugi strani sveta sta si sloves z njim pridobili Nova Zelandija, zlasti regija Marlborough, in Južnoafriška republika, v naši soseščini pa avstrijska južna Štajerska ter italijanska Furlanija. Tej majhni četici vinskih regij bi se z nekoliko več pozornosti v pridelavi in trženju glede na naravne potenciale lahko pridružila tudi Slovenija, zlasti Štajerska, ki je že od nekdaj znana po tej sorti. Sauvignon ima namreč zaradi lažjega ohranjanja zanj značilne aromatike raje nekoliko hladnejše podnebje, kot je na Primorskem.
Potencialu te sorte v Sloveniji so na Ptuju namenili ves drugi dan 6. slovenskega vinogradniško-vinarskega kongresa, ki se je zaključil s salonom sauvignona. Ta divjak, kar v resnici pomeni njegovo ime zaradi bujne rasti, se je po zastopanosti v slovenskih vinogradih po zadnjih podatkih prebil na četrto mesto s 1080 hektarji (za laškim rizlingom, refoškom in chardonnayem). Perspektivo te sorte in zadnje raziskave, ki določajo senzorični profil sauvignona, so na Ptuju predstavili slovenski in tuji strokovnjaki. V svetovni kontekst pa sta slovenske predstavnike na vinski delavnici umestila še Darrel Joseph, ameriški pisec in ocenjevalec vin s stalnim sedežem na Dunaju, in dr. Paul White, mednarodni strokovnjak in predstavnik edinega svetovnega ocenjevanja sauvignonov Concours Mondial de Sauvignon.

STARO POSTAJA NOVO
Darrel Joseph je izpostavil, da ima Slovenija s samo 15.000 hektarji vinogradov možnost, da se v svetu uveljavi kot ena od nišnih pridelovalk vrhunskih vin tako kot sosednja Avstrija, čeprav ima ta trto na 43.000 hektarjih. Ker imamo na Štajerskem podobne podnebne pogoje kot avstrijska Štajerska, ki se je v svetu uveljavila kot vrhunska pridelovalka sauvignona, imajo naši vinarji vse možnosti za to tudi pri tej sorti, ki jo že sicer izvažajo po vsem svetu. Veliko pivcev v svetu želi namreč spoznati nišne vinorodne regije, slovenski sauvignoni pa bi lahko v tem kontekstu ciljali na svetovni vrh tudi prek turizma in gastronomije. Dodal je še, da je v svetu uveljavljenih veliko slogov sauvignona, odvisno od podnebja in načina kletarjenja. V zadnjem obdobju so se uveljavili poleg večinoma svežih travnatih in sadnih, v nerjaveči posodi kletarjenih, tudi macerirani in strukturnejši in nekaj let zorjeni v leseni posodi, z izvedenim biološkim razkisom. Zmaga za vinarja pa pomeni prodati tako donegovano vrhunsko vino po ustrezni ceni na mednarodnem trgu.
Dr. paul White gleda na vinogradništvo z bolj tradicionalnega gledišča: prepričan je, da je treba prenesti v prihodnost tudi tradicijo in avtentičnost vin.

Moderni slogi kletarjenja so namreč marsikje odvzeli vinom identiteto. Prihodnost v pravem kontekstu, predvsem vinskem turizmu, pa imajo še vedno tudi bolj tradicionalno kletarjena vina. Tako v bistvu marsikje po svetu novodobni kletarji odkrivajo stare tehnologije predelave vina, ki so se marsikje »izgubile«. Stari slogi vina (iz amfor, velikih lesenih sodov, macerirana bela vina idr.) postajajo zato na trgu »novi«. Slovenskim vinogradnikom je priporočil, naj obnovijo stare vinograde, ker predstavljajo del nacionalne intelektualne lastnine, in raziskujejo svojo tradicijo. Slovenski sauvignoni pa imajo velik potencial, ki ga moramo razvijati.

VSI RAZLIČNI, A ODLIČNI
O potencialu slovenskih sauvignov na trgu so spregovorili tudi v »mokrem delu« – delavnici z desetimi sauvignoni od letnikov 2020 pa vse do 1990, iz vse Slovenije in enega primerka iz avstrijske Štajerske, ki je na Ptuju prejel šampiona v kategoriji zorjenih sauvignonov. Boštjan Zidar, enolog Vinakopra, je ob tem poudaril, da je v slovenskih kleteh veliko tipov sauvignonov, ki so zelo različni, a vsi odlični. Za sauvignon iz Meranovega, znane lege v Mariboru, ki jo je nekoč obdeloval Vinag, sedaj pa Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, je tako značilna cvetica po črnem ribezu, bezgu, breskvi, kar predstavlja tradicionalni slog te sorte pri nas. Belokranjski sauvignon iz kleti KZ Metlika pa je iz malenkost toplejšega podnebja in zato tiolskega tipa – s cvetico in okusom po pasijonki, marakuji in je dober predstavnik za bela vina odličnega letnika 2021. Medtem ko je npr. sauvignon Hlade iz Bresternice tipični predstavnik sauvignona novega sveta s sadno-travnato aromo in nekoliko višjo kislino. Takšne tipe sauvignonov je mogoče srečati tudi na svetovnih trgih, mednarodnemu slogu vin pa se je treba prilagoditi predvsem, kadar želijo vinarji izvažati, a se v tem primeru izgubijo za rastišče tipične značilnosti.

VSE VEČJI VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA VINOGRADNIŠTVO
Dr. Paolo Sivilotti iz Univerze v Vidmu v sosednji Furlaniji je predstavil rezultate desetletnih raziskav o vplivu uravnavanja listne površine, namakanja in globalnega segrevanja na kakovost sorte sauvignon. Opravljene so bile v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki s Kmetijskega inštituta Slovenije: dr. Klemnom Lisjakom, dr. Katjo Šuklje in dr. Andrejo Vanzo. Pristopi, kot so zelena dela in namakanje, so zahtevni posebno pri belih sortah grozdja, saj vplivajo na biosintezo aromatičnih spojin. Dvig temperatur zaradi globalnega segrevanja pa ima lahko tudi negativne posledice na aromatične spojine v grozdju in kakovost vin. Za to svetovno sorto sta značilni dve skupini aromatičnih spojin – metoksipirazni (zeleni vonji po paradižniku, papriki, travi) in tiolski (sadna aromatika). V vročih letnikih je koncentracija metoksipiraznih spojin bistveno nižja, negativno vpliva na njihovo vsebnost tudi pomanjkanje vode. Eden od rezultatov raziskav je, da so za povečano biosintezo tiolov zelo pomembna zelena dela in manjši pridelek grozdja.
O vplivu podnebnih sprememb na vinogradništvo je spregovoril tudi dr. Stanko Vršič iz FKBVM in izpostavil, da bo morala biti bistveno natančnejša pri merjenju temperatur in padavin tudi stroka. Na osnovi merjenja temperatur na vremenskih postajah v Murski Soboti, Črnomlju, Novem mestu, Kopru, Biljah in Mariboru so se padavine od aprila do oktobra znižale za 143 litrov, veliko dežja pa pade po trgatvi. Panonska podnebna prelomnica pa se vse bolj približuje Mariboru. Ker bo spremljanje podnebnih razmer za pridelovalce vse pomembnejše, je državo pozval, naj ne opušča vremenskih opazovalnic po državi. Za 2 °C, iz 15 na 17 °C, se je v zadnjih 12 letih zvišala tudi temperatura v vegetaciji. V preteklosti so imeli vinogradniki v povprečju štiri do šest vročih dni s temperaturo nad 30 °C, lani pa je bilo v Biljah izmerjenih kar 78 takšnih dni in kar 13 dni z nad 35 °C. Vse to močno vpliva na kakovost in čas dozorevanja, zlasti najbolj ranih sort grozdja.