Kalabrija, po površini deseta italijanska regija z dvema milijonoma prebivalcev, se nahaja v prstih italijanskega škornja na dnu Apeninskega gorovja. Glede na sredozemsko lego med Tirenskim in Jonskim morjem samoumevno pričakujemo tipično sredozemsko rastje in podnebje, a  smo se v Kalabriji ušteli – gre namreč  za izrazito hribovito in gorsko regijo z osrednjo planoto Silo in masivom Pollino ( najvišji vrh 2267 metrov), obe območji sta tudi nacionalna parka.

Pod Silo, ki je izjemno spominja na naše Pohorje, s travniki, jezeri in zaščitenimi borovimi gozdovi, je mestece Rende v regiji Consenza, z okrog 200.000 prebivalci od 19. do 22. maja gostilo ocenjevanje Concours Mondial de Bruxelles (CMB) ter 310 ocenjevalcev vin iz vsega sveta.

na območju Sile predelujejo mleko v različne tipe mocarele Pod pritiskom koronskih omejitevso organizatorji po številu tretje do četrto največjega ocenjevanje vin na svetu z več kot 10.000 vini zaradi lažje organizacije razdelili na štiri ocenjevanja in sicer ocenjevanja penečih, rose, sladkih vin, ter največje ocenjevanje- belih in rdečih vin, ki ga je gostila Kalabrija.

V kozarcih 310 ocenjevalcev iz 45 držav jih je bilo v treh dnevih 7370 vin iz 40 držav. Kalabrija oz. Cosenza je sprejela z vidika pomembnosti njene pridelave v Italiji zanjo malce nenavaden promocijski izziv, saj je z vinogradniškega in vidika neznatna. Z 12.000 hektarji vinogradov vina sta na njenem območju le dva odstotka italijanskih vinogradov, iz katerih se nateče  400.000 hektolitrov vina, Že samo v sosednji Siciliji je vinogradov 130.000 ha, v celi Italiji pa 702.000 ha , ki dajo v letniku okrog 48 milijonov hektolitrov vina. Prevladuje pa pridelava rdečih vin z 70 odstotki, belih je le 30 odstotkov.

Vendar pa je Kalabrija zgodovinsko že 2500 let povezana z vinogradništvom in vinom .V preteklosti je bila  znana celo kot “Enotria”, “dežela vina” ali “dežela, kjer pridelujejo vinsko trto že od grških časov, na nekaterih območjih ( Palizzi) pa še danes govorijo grško oz. narečje, ki je bolj grščina kot italijanščina. Kalabrijska vina pa so bila menda v antiki tako zelo cenjena, da so jih na olimpijskih igrah podarili zmagovalnim športnikom. Prebivalci regije pa so poznali vinsko trto še preden so grški naseljenci s seboj prinesli svoje znanje o vinogradništvu. Obenem je Kalabrija še danes ampelografska zakladnica, saj se je skozi tri tisočletja kultiviralo okrog 350 avtohtonih sort vinske trte, vse še vedno niso raziskane . Zato ne preseneča, da je tudi v sedanjih vinogradih še vedno kar 80 odstotkov avtohtonih sort grozdja, primat ima zanesljivo rdeči gaglioppo sledijo pa mu magliocco dolce, magliocco canino, ter bela greco in pecorello. Za strukturnejša bela vina. Svetovnih sort je v vinih le kapljica, v vinogradih predstavljajo petino .

Tropejska čebula in bergamotka   

Kalabrija je posebna po tem, da ima dokaj hladno podnebje za južno Sredozemlje, kar je tudi prednost za pridelavo aromatičnih snovi v sadju in zeliščih. Zato je regija površine vinogradov v zadnjem obdobju izkrčila v prid večje pridelave citrusov, v Italiji so znani po najboljših pomarančah, limonah. Kalabrija pridela četrtino italijanskih  citrusov,  zlasti klementin, posebej slovijo po pridelave bergamotke (križanec med limeto in rdečo pomaračo) in pokrivajo kar 90 odstotkov tega citrusa za sokove in največ za eterično olja.

Kalabrija pridela 90 odstotkov svetovne bergamotke, največ za eterična olja . Vzdolž tirenske obale je tudi veliko rastlinjakov za pridelavo jagod in zelenjave. Na območju letoviškega kraja Tropea pa so znani po pridelavi posebne rdeče sladke čebule – cippole rosse di tropea, ki ima  na ravni EU zaščiteno geografsko označbo.

rdeča čebula iz Tropee ima evropsko zaščito Ta čebula je veliko slajša od povprečne rdeče čebule, vendar ne zato, ker bi vsebovala višjo vsebnost sladkorja, temveč nižjo vsebnost pirovične kisline in znak njene kakovosti je, da jo je mogoče jesti kot jabolko. Na območju Trope pa ji ustreza peščena zemlja, v kateri ji pridelujejo. Predelano jo mešajo v številne marmelade s sadjem ali predelajo samostojno. Evropsko zaščito- in sicer zaščiteno geografsko poreklo- ima tudi na tem območju tradicionalni sladki koren-»liquirizia Calabrese«, ki ga pridelujejo za  zeliščarsko oz. medicinsko uporabo. Sladki koren potrebuje prav tako kot čebula za rast bolj peščeno prst.

Na tretjini kalabrijskih kmetijskih površin pa se vse do vrha vzpetin vzpenjajo oljke številnih avtohtonih sort ( med njimi carolea in številne druge). Na območju Cosenze so znani tudi po pridelavi fig za sušenje pod oznako te regije, bližnji gozdovi pa omogočajo pridelavo kostanja in nabiranje gob. Sicer pa je regija predstavlja predvsem »zelena pljuča« Italije  in zato priljubljena za  rekreativni turizem.

 Med sortami grozdja in vina je kralj gaglioppo, ki je velikokrat hrbtenica rdečih zvrsti. V vinu Neruda iz kleti Baroni Capoano iz območja Cirov predstavlja 90 odstotkov, desetina je merlota, ime pa je dobilo po tem čilenskem pesniku Pablu Nerudi, ki je kratek čas prebival v Kalabriji. Vino je izjemno glado, mehkih taninov, in arom črnih gozdnih sadežev ter že izjemno pitno.