Poplave, ki so prvi teden avgusta zajele Slovenijo, so ne le največja naravna katastrofa za Slovenijo, temveč ena večjih ujm na evropski ravni, zato se je s pomočjo in podporo solidarnosti hitro odzvala tudi Evropska komisija. Preteklo sredo je Slovenijo obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, da bi izrazila podporo vsem prizadetim ter predstavila možnosti podpore EU za obnovo in sanacijo.
Delovni obisk delegacij vlade in Evropske komisije se je začel s pogovori na Brdu pri Kranju, kjer je predsednik vlade preučil možnosti finančne in druge podpore EU za odpravo posledic in preprečevanje poplav. Zahvalil se je Evropski komisiji za pomoč in usklajevanje v zvezi z mehanizmom civilne zaščite EU ter poudaril, da Slovenija potrebuje dodatno pomoč. Vlada bo zaprosila za sredstva iz solidarnostnega sklada EU ter za prožnost in konstruktivne spremembe obstoječih ali načrtovanih kohezijskih in kmetijskih skladov ter skladov v okviru instrumenta za oživitev in odpornost ali Next Generation EU.
Potem je predsednica Komisije v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala nekatera kritična območja. Delovnega obiska so se udeležili tudi minister za obrambo Marjan Šarec, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin in poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. S helikopterjem so preleteli Komendo, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje. V Črni na Koroškem so si ogledali posledice opustošenja na terenu.
Predsednica Evropske komisije se je hitro odzvala, da je situacija srce parajoča in izrazila ne le podporo institucij, temveč tudi osebno podporo in sočutje do slovenskega naroda, ki preživlja težko preizkušnjo. V Črni na Koroškem se je srečala z ljudmi ter njim in predstavnikom lokalne skupnosti zagotovila, da ne bodo sami: »In to ne velja samo za Črno, ampak za vso Slovenijo, ki je bila prizadeta.«

LETOS BO IZPLAČANIH 100 MILIJONOV EVROV
V drugem delu obiska je predsednica Evropske komisije nagovorila poslance na izrednem plenarnem zasedanju v Državnem zboru. Na dnevnem redu so bile rešitve za obvladovanje tovrstnih kriz in spopadanje z njihovimi posledicami v prihodnosti. Evropska komisija bo Sloveniji nudila največjo možno podporo. Poleg podpore v okviru mehanizma civilne zaščite EU bo Sloveniji v letih 2023 in 2024 omogočila dostop do 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU, od katerih bo 100 milijonov evrov izplačanih letos. To predstavlja dobro četrtino od 1,3 milijarde evrov evropskih solidarnostnih sredstev. Evropska komisija bo pokazala tudi največjo prožnost pri reprogramiranju sredstev za programe in projekte, za katere bo zaprosila Slovenija, zlasti iz kohezijskih skladov. Na voljo so tudi sredstva v okviru programa Next Generation EU in instrumenta za oživitev gospodarstva in odpornost.

Po besedah komisarke je ključno tudi pridobivanje dodatnih sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil. Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se premier Golob in predsednica komisije von der Leyen dogovorila o takojšnji ustanovitvi delovne skupine, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev. Tretji del paketa pomoči pa predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo Sloveniji namenjen del od 3,3 milijarde evrov, ki so do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike.

POMOČ MORA PRITI DO OŠKODOVANIH
Predsednik vlade Golob je poudaril, da bo pri dodatnih sredstvih iz sklada za okrevanje in iz kohezijske politike pomembno to, da jih bo mogoče preusmeriti v obnovo po poplavah. »Če jih ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam praktično ne koristijo,« je povedal in dodal, da se zaveda proračunskih omejitev v državi in Bruslju, in ocenjuje, da bo sredstev za odpravo posledic naravne nesreče dovolj. »Vendar pa moramo biti pri njihovi porabi učinkoviti in racionalni. Predvsem pa mora denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti, do ljudi.«
Poleg sporočila vlade, da nihče ne bo pozabljen ter da bo pomoč hitro in učinkovito dosegla prizadete, je predsednik vlade poudaril tudi pomen članstva v EU: »Ko smo potrebovali pomoč, smo jo takoj dobili. Še isti dan, ko smo aktivirali mehanizem hitre pomoči, je Slovenija začela dobivati pomoč, za katero smo zaprosili.« Najavil je še ustanovitev posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerem bodo sredstva tako iz slovenskega kot evropskega proračuna. Prvi obrok iz nacionalnega proračuna bo 300 milijonov evrov. Za naslovitev sanacije škode po poplavah je napovedal povečanje proračunske rezerve za okoli 220 milijonov evrov.
Evropski komisar Janez Lenarčič pa je povedal, da je treba za sprostitev evropskih sredstev najprej oceniti škodo in najpozneje v 12 tednih vložiti prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada. Do leta 2027 bo mogoče preusmeriti več sredstev iz regionalnega sklada. Ta instrument omogoča velike naložbe in hkrati določa minimalni delež naložb na zeleni prehod in digitalno preobrazbo. Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je poplavna varnost, zato bo treba pripraviti dobre projekte in programe, ki so izvedljivi, in upoštevati sicer kratke izvedbene roke. Evropska komisija bo šla Sloveniji na roke z oblikovanjem posebne delovne skupine iz predstavnikov slovenske države in Evropske komisije, da bo hitreje potekala priprava dokumentacije, ki je potrebna za reprogramiranje.

POMOČ ZA ŠKODO V KMETIJSTVU RETROAKTIVNA OD 1. 1. 2023
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je že dan pred obiskom evropske komisarke sestala z deležniki v kmetijstvu, da bi nudili hitro in najbolj učinkovito pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom, čebelarjem in živilskim podjetjem. Sestanka so se udeležili predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Sindikata kmetov Slovenije (SKS), Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), Zveze kmetic Slovenije, Zadružne zveze Slovenije (ZZS), GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), Slovenske zveze profesionalnih čebelarjev ter Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije.
Šinkova je seznanila udeležence o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPPN), ki se nanašajo na kmetijski sektor.

Z novelo zakona se spreminja možnost odškodnine za posevke, ki jih je možno zavarovati. V primerih, kjer je poškodovanost od 80- do 100-odstotna, pa bo šlo po že do sedaj uveljavljenem načinu ocenjevanja škod. Vlada je pri sprejemu dopolnitev zakona sledila predlogom Evropske komisije ter uvaja retroaktivnost in se z novelo odziva na vse naravne nesreče, ki so Slovenijo prizadele v tem letu, to je od 1. januarja 2023 dalje.