Podnebne spremembe so v letošnjem letu zopet pokazale svojo moč, kar se je v Sloveniji močno odrazilo tudi na področju kmetijstva, ki je kot gospodarska dejavnost najbolj izpostavljeno njihovim vplivom. »Vplivi podnebnih sprememb se prej ali slej odrazijo na ceni hrane,« so izpostavili na okrogli mizi Podnebna kriza in prehranska draginja v organizaciji Umanotere. Tema je ta hip še kako aktualna tudi zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih kmetijskih trgih kot posledice ukrajinske vojne. Podnebna kriza v povezavi s posledicami epidemije in vojne pa se že kaže v vse zahtevnejši in dražji pridelavi hrane. Zato bi bilo nujno že takoj sprejeti »dolgoročne okoljsko in socialno odgovorne sistemske rešitve ter spremembe v načinu pridelave in porabe hrane.

Dr. Andreja Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje je opozorila na spremembe v vegetacijskem ciklu rastlin, spremembe v oskrbi z vodo, pojave novih škodljivcev in invazivnih vrst. Seštevek tega so izpadi pridelka ter velike gospodarske škode, ki ogrožajo obstoj kmetijskih gospodarstev. Ob neuspešnem blaženju podnebnih sprememb na globalni ravni se bodo pogoji za pridelavo hrane v Sloveniji še zaostrili. »Slovenija ni pripravljena na te razmere, vendar pa državno pokrivanje škod ni trajnostni način, da rešimo kmetijsko pridelavo.« Producirajmo manj obširnih dokumentov, kot je strateški načrt SKP, in bodimo malo bolj praktični. Izvedbeni načrt mora biti kratek in jasen in imeti vizijo, kam gremo. Okoljska in kmetijska politika bi se morali navaditi na sodelovanje, nujna pa je modernizacija kmetijstva. Prehransko varnost nam bodo dali dolgoročni ukrepi – namakanje, protislanska zaščita in drugi, a vse to so procesi. Njihova izvedba pa zahteva čas, znanje in prenos znanja do kmetov in svetovalne službe.

PRILAGODITEV KMETIJE S PESTROSTJO

Dr. Janez Potočnik, eden od vodij mednarodnega panela za vire, je izpostavil, da prihaja do kriz, ker ne rešujemo kroničnih kriz, ki se nam nalagajo in so v veliki meri povezane z okoljskimi problemi. »Oskrba s hrano namreč ni zgolj žrtev sprememb v okolju, ampak je tudi vir izpustov toplogrednih plinov in porabnik naravnih virov. Njena netrajnost se kaže tudi v dejstvu, da je hrana, ki je pridelana okolju in zdravju škodljivo, cenejša od tiste, ki okolju in zdravju koristi.« Pri tem pa rešitve ne moremo pričakovati od potrošnikov, ki jih cenovni signali ne spodbujajo k trajnostnemu ravnanju.

»10 milijard Zemljanov, kolikor jih bo predvidoma sredi stoletja, bi lahko prehranili že danes, če ne bi z žiti krmili živali, ampak ljudi, če ne bi zavrgli toliko hrane, kot jo zavržemo, in če ne bi s hrano (bio gorivi) krmili avtomobilov. Poseben izziv za družbeno-socialno sprejemljiv prehod je dejstvo, da smo vstopili v neke vrste krizno spiralo, ki jo je treba reševati s kratkoročnimi ukrepi, ki pa morajo biti skladni z dolgoročnimi trajnostnimi sistemskimi spremembami.«

Največ konkretnih težav z ekstremnimi vremenskimi dogodki imajo na kmetijah. Dr. Matjaž Turinek, ki v Jareninskem Dolu prideluje zelenjavo, sadje in poljščine, je predstavil, da dodatna tveganja zmanjšuje s pestrostjo kmetijske pridelave, brez katere kmetija ne bi preživela. Kupcem mora namreč zagotavljati pridelke celo leto. Dodatni dejavnik prilagajanja so tudi tla z višjo vsebnostjo humusa, ki lažje prenašajo sušo. Z odločitvijo za ekološko kmetijstvo pa je kmetija postala tudi manj ranljiva na cenovne pretrese na trgu sredstev za varstvo rastlin in gnojil ter fosilnih goriv ter dolgoročno bolj stabilna in neodvisna pri pridelavi kakovostne hrane.«

SLOVENSKI KUPCI USMERJENI LE NA CENO

Slovenija je zaradi nizke samooskrbe s hrano še posebej občutljiva na zunanje pretrese. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete je poudaril, da »govorimo o kompleksnem sistemu, ki poleg kmetijstva vsebuje tudi predelovalno industrijo in prodajno-potrošniške komponente.« V tem sistemu cene hrane ne odražajo dejanskih stroškov pridelave, kar je očitno tudi pri nizki ceni mesa. V tem trenutku gredo konkurenčne silnice v EU in v Sloveniji zelo v korist potrošnikov. Živilsko-predelovalna industrija in trgovina balansirata sunke dražjih kmetijskih surovin in ščitita končnega potrošnika. Zato v Sloveniji in v EU ni mogoče govoriti o neupravičenih podražitvah hrane, ker višje stroški v pridelavi oz. nabavi kmetijskih surovin za predelavo absorbira predelovalna industrija in prvič v desetih letih maloprodajni sistem s ciljem ščititi potrošnika pred velikimi podražitvami.

»Bolj me skrbi, da se bodo višji stroški na primarni ravni kmetijskih surovin kamuflirali z zmanjševanjem kakovosti in vrednosti hrane, kar namreč industrija in trgovina znata delati. Potrošnik bo imel privid dobrega nakupa, kar bo prinesel domov, pa bo vredno bistveno manj. Povprečni Slovenec je zastrupljen s trgovskimi reklamami in se šarlatansko obnaša do okoljskih vplivov,« pravi dr. Kuhar.

Na vprašanje, ali bo projekt spremljanja cen košarice osnovnih živil učinkovit, pa je dr. Kuhar odgovoril: »Bo, žal v nasprotno smer, kot bi bilo ugodno. Verjamem, da bo ta projekt hitro potonil, ker daje napačne signale, favorizira uvoženo hrano in trgovske verige, ki niso predane kakovosti in lokalni pridelavi, ker so Slovenci fanatično usmerjeni na ceno. V državi nimamo strateških usmeritev, kam naj se prehranski sistem premika. Veliko govorimo o kmetijski politiki, ki ima majhen vpliv na to, kaj Slovenci jedo. Kapacitete ljudi v javnih sektorjih smo zmanjšali, prisotna pa je zelo kratka sapa kariernih politikov na vrhu odločevalskih interesov, ki se udinjajo interesom, ne upravljajo pa sistemov. Že desetletja imamo politike, ki želijo v svojih sektorjih mir in ne premikov.«

PRESTRUKTURIRANJE V SKLADU S SMERNICAMI PORABE IN PRAVIČNO DO KMETOV

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je spomnila, da je trenutna potrošnja hrane v Sloveniji okoljsko in podnebno netrajnostna in zdravju škodljiva, pri čemer izstopa velika poraba mesa. Poudarila je tudi, da se premalo pogovarjamo o zavrženi hrani. Da bi povečali konkurenčnost hranilno ustreznih živil na trgu, si Zveza potrošnikov Slovenije že dlje časa prizadeva za višjo obdavčitev sladkorja, mesnih izdelkov in rdečega mesa ter nižje davke za nepredelana živila ter sadje in zelenjavo.

Sektorju kmetijstva lahko pripišemo dobro desetino izpustov toplogrednih plinov. Senka Šifkovič iz Umanotere je poudarila: »Kmetijska politika potreb po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov doslej ni obravnavala kot posebno pereč problem, kar nakazuje na njeno neambicioznost.« Trenutna struktura kmetijske proizvodnje, ki je odraz pretekle kmetijske politike, prav tako ni usklajena s prehranskimi potrebami Slovencev, saj je pretirano usmerjena v prirejo mesa in mleka, medtem ko imamo velik primanjkljaj sadja in zelenjave. Šifkovičeva je osnutek kmetijskega strateškega načrta ocenila kot »izgubljeno priložnost za preusmeritev kmetijstva v bolj trajnostno in usklajeno s potrebami prebivalcev Slovenije. Prehod pa mora biti pravičen tudi za kmetijske pridelovalce, saj sta jih v sedanje netrajnostne sisteme usmerila domača in evropska kmetijska politika.«