Demeter Italija (1)

Italija je v svetu znana po kakovostnih kmetijskih pridelkih in prehranskih izdelkih, zato ni presenetljivo, da so številni postali globalne uspešnice. Le kdo danes ne pozna pice, špagetov, mocarele ali prosecca, če se omejimo le na najbolj znane. Kot izvoznica živil višje kakovosti pa potrebuje seveda ustrezno kmetijsko zaledje, zato se umešča med svetovno deseterico držav z najvišjim deležem ekološkega kmetijstva.

Predlani je bilo tako v zahodni sosedi vključenih v ekološko pridelavo (podatki FIBL, 2025) 18 % oz. 2,4 milijona hektarjev kmetijskih površin, s katerimi gospodari 83.000 kmetij. Še več, kot jih imajo na voljo sedaj, pa si želijo biodinamičnih kmetij in živil s certifikatom Demeter.

Združenje Demeter, ki deluje v Italiji od leta 1985 in ima sedež v kraju Sorbolo Mezzani na območju Parme, se je na tiskovni konferenci v Rimu predstavilo kot vodilni italijanski izvoznik biodinamičnih živil. Hkrati je predstavilo projekt, v katerem združujejo kmetijstvo, podeželsko gostoljubnost in kulturo ter novo spletno stran, posvečeno turizmu na certificiranih kmetijah Demeter. Z njim skušajo predvsem ozavestiti tako domače kot tuje kupce o visoki kakovosti in prehranski vrednosti izdelkov iz biodinamične pridelave, saj je (podobno kot povsod v svetu) kupcev zanje tudi v Italiji zelo malo – po ocenah se zanima zanje le vsak stoti potrošnik. Večina italijanskih prehranskih izdelkov z oznako Demeter gre zato v svet, najpomembnejši trgi so v Aziji, ZDA, Kanadi in tudi v EU. Novo promocijsko akcijo in delovanje italijanskega Demetra in izbranih italijanskih biodinamičnih kmetij so zato predstavili tudi novinarjem iz najpomembnejših trgov in jih povabili na strokovno ekskurzijo, vključno s Slovenijo.

V Demeter Italija, ki deluje kot zasebno združenje v okviru krovne zveze Demeter v Nemčiji, ima 1000 članov – kmetij, predelovalcev in distributerjev biodinamičnih kmetijskih in živilskih proizvodov. Med kmetijami je v vrstah biodinamkov 356 sadjarskih, 242 vinarskih, 12 živinorejskih, osem čebelarskih in 28 turističnih kmetij. Italijanski Demeter nadzira pridelavo, predelavo in trženje proizvodov in spremlja vsako stopnjo dobavne verige do certifikacije in označevanja.

Italijanski Demeter je tudi član Mednarodne federacije Demeter (BFDI), v katero je vključenih približno 7400 kmetij Demeter z 230.000 hektarji v 41 državah na vseh kontinentih in 55 združenjih. Njihovo število se je v zadnjih letih povečalo za 57 %. Največ članov Demeter je v osrednji Evropi, Latinski Ameriki, Afriki in Oceaniji.

Biodinamika je način življenja

Kot je splošno znano, je oče biodinamičnega kmetovanja Rudolf Steiner, ki je nastalo na osnovi njegovih osmih predavanj Duhovno-znanstveni temelji uspešnega kmetovanja leta 1924 v Koberwitzu v Šleziji. Njegovo izročilo se ni le ohranilo, temveč postalo tudi svetovno gibanje v praksi. Biodinamičen način kmetovanja pa ne predstavlja zgolj pridelave hrane, temveč način življenja na kmetijah, ki vključuje krogotok med vsemi bitji – rastlinami, živalmi in človekom po dvanajstih biodinamičnih načelih. Le-ta so: regeneracija in samozadostnost, delovanje v skladu z naravo, ohranjanje rodovitne prsti in zdravih rastlin, biotske pestrosti, raznolikosti semen in živali, dobro počutje živali, kakovost hrane, razvoj ljudi in njihova družbena odgovornost in kot zadnje vzdržni ekonomski sistem.

Znanje in razumevanje teh načel, zaradi katerih se biodinamična živila razlikujejo od drugih in imajo dodatno vrednost, je treba prenesti tudi kupcem. V Italiji so se tega lotili v povezavi z doživljajskim turizmom na turističnih biodinamičnih kmetijah, skupaj s kulturnim izročilom. Kot je v Rimu predstavil Giovanni Buccheri, izvršni direktor Demeter Italija, je v združenje vključenih 28 počitniških kmetij, razporejenih po vsej državi. Združenje si želi, da v sodelovanju s kmetijami dosežejo med 40 in 50 turističnih biodinamičnih kmetij. Celoviti cilj projekta pa je ustvariti mrežo integrirane biodinamične kulture, ki združuje kmetijstvo, turizem, usposabljanje, umetnost, izobraževanje in družbene odnose. »Prepričani smo, da je turizem na kmetijah lahko ključni vzvod, da ljudje spoznajo, izkusijo in vzljubijo biodinamiko. Turisti iščejo pristna doživetja, kmetije pa jim lahko veliko posredujejo: od žit, vin, do mesa in kuhanja. Vsak element je del harmonične celote, ki ustvarja blaginjo za zemljo, živali in ljudi,« je poudaril Buccheri.

Delo na svojih kmetijah in vzroke za vključitev v biodinamično pridelavo so predstavili v združenju tujega tiska v Rimu tudi kmetje, člani Demetra.

Anna Federici s kmetije Boccea, ki se nahaja nekaj kilometrov od Rima, je prevzela zapuščeno posestvo in ga spremenila v mešano biodinamično kmetijo z oljčnimi drevesi, žitom, živalmi in kmetijsko trgovino. Že več let skuša skozi vrsto pobud – zlasti vodene degustacije ekstra deviškega oljčnega olja – pripovedovati zgodbo o teritoriju, načinu proizvodnje in človeškem delu, s katerim je oživela svoje posestvo. »Turizem na kmetiji nam omogoča, da pojasnimo razliko med običajnimi in biodinamičnimi pridelki in izdelki, na primer prek vodenih senzoričnih degustacij oljčnega olja, v kombinaciji s kruhom, čokolado in pokovko, ter predstavitvijo vsakodnevnih opravil tistih, ki obdelujejo zemljo.«

Steklenica je razglednica območja

Marco Marocco, ustanovitelj turističnega posestva s sobami, vinogradništvom in restavracijo Palazzo Tronconi v kraju Arce na območju Frosinone, v južnem delu regije Lazio, pa je poudaril pomen vinskega turizma kot gonilne sile za ozaveščanje o pozabljenih krajih in praksah. »S kmetovanjem sem se začel ukvarjati 2007, in sicer s pridelavo avtohtonih sort vinske trte. Na začetku poti – nedvomno pod vplivom mojega dodiplomskega študija kmetijstva – sem se odločil za biodinamično filozofijo. Eden od prvih ciljev je bil, da našo blagovno znamko, našo kmetijo naredimo znano, saj je bila ustanovljena na neznanem območju. Steklenica vina je tako dejansko “razglednica” območja, ki goste zaradi izkušnje, ki jo pridobijo ob obisku, vabi, da se vračajo in obiščejo širše območje naše regije. Osteria Palazzo Tronconi,« je zaključil Marocco, »je tako postala ključna izkušnja vinskega turizma, ne le za ozaveščanje o naših vinih, ampak tudi za promocijo lokalnih proizvodov, ki jih ponujamo, in za pripovedovanje zgodbe o biotski raznovrstnosti našega območja. Posebej inovativen in predvsem temeljni vidik v tem procesu popularizacije blagovne znamke in območja je krožno gospodarstvo kot oblika sodelovanja z drugimi lokalnimi prebivalci (vrtnarji, zelenjadarji), ki lahko okrepi podeželsko skupnost in tudi ekonomsko podpira biodinamične kmetije.« Marco Marocco je novinarje povabil tudi na svoje posestvo, več v prihodnji številki (se nadaljuje).