Eko kmetija Miš, Gorjuša pri Domžalah

Polde Miš iz Gorjuše pri Domžalah je svojo kariero v glavnem posvetil ekološkemu kmetovanju, tako v službi kot na kmetiji, ki jo je prevzel od svojih staršev. Za podjetje Žito je namreč kar dolga leta odkupoval ekološka žita od slovenskih eko pridelovalcev. Vzporedno pa doma na 4,6 hektarja leta 2004 posadil ekološka jabolka. Po prodaji slovenskega žitarja hrvaški Podravki pa se je odločil samo za kmetovanje in posadil na skoraj hektarju pred šestimi leti še šparglje ter hruške in konopljo, zato smo ga med prazniki zmotili na vrhuncu sezone na špargljišču pri Dobu.

»Vedno sem izbiral težje načine, pridelke z višjo dodano vrednostjo in razvijal nove izdelke. Odločil sem se za pridelke, ki jih na trgu še ni dovolj, seveda pa je ta pot težka, ker je treba osvojiti nove tehnologije in se sam boriti v trženju, in to s težjo in dražjo ekološko pridelavo,« pojasni malce nenavadno kombinacijo svojih pridelkov Polde. »Na dvorišču pa me skoraj noben kupec ne vpraša po eko certifikatu, tega imam v glavnem zaradi biotrgovin, kamor prodajam.V preteklosti pa se je poznalo promocijsko delo s potrošniki Zveze ekoloških kmetov Biodar.«

Od srede aprila do srede junija je na špargljišču, ko se prebijajo na površje zeleni in vijolični vršički, najlepše, a tudi najbolj naporno. »Poraba špargljev se v Sloveniji še vedno povečuje, jih je pa med prvomajskimi prazniki, ko večina Slovencev dopustuje, težje prodati. Toda hladilnica je skoraj prazna, ker s prodajo nimam težav, zato nas na spletu in družbenih omrežjih skoraj ni mogoče najti.«

DOMAČIH EKOLOŠKIH ŠPARGLJEV LE ZA VZOREC

V Sloveniji so špargljišča na 100 hektarjih, pri čemer je le 10 hektarjev ekoloških. Podobno razmerje je v sadjarstvu, od nekaj nad 2000 hektarjev sadovnjakov je v ekološki pridelavi 200 hektarjev, oceni Polde, ki je dolgoletni predsednik društva Eko topaz.

Na dan nabere s pomočniki med 60 in 100 kilogramov špargljev. Nasad je v šestem letu na vrhuncu rodnosti, na njem so zelene in ena vijolična sorta mondeo, darzilla, burgundine, darsiane in dariana. Sadike so največji strošek novega nasada, vsaka je stala evro oz. 20.000 evrov po hektarju. Tega je začel pripravljati s setvijo detelje za izboljšanje tal že dve leti pred sajenjem. Zato je v lažji, prodnati prsti dovolj, kar 5,6 % humusa, zadnja leta pa špargljišče samo mulči. Uporaba herbicidov v eko pridelavi ni dovoljena, zato plevel med vrstami in grebeni zatira mehansko in zato uporablja enako mehanizacijo kot v sadovnjaku. Po pobiranju pa tla še plitvo obdela, pognoji in rastline še osipa, da so bolj stabilne. Čez poletje zrastejo od 1,5 do 2 metra visoko in si naberejo zalogo hranil za novo letino, zato jih konec jeseni zmulči in poškropi še z algami za krepitev rastlin.

»Hektar špargljišča naj bi dal teoretično okrog pet ton pridelka, vendar ga je zadnja leta del vedno obrala aprilska pozeba. Lani je bilo pridelka 30 %, letos ga bo 20 % manj. Nekaj ga uničijo še čaplje, ki brskajo po špargljih za insekti, davek poberejo občasno še dolgoprstneži. Postavitev ograje pred njimi ne bi bila praktična, pa tudi zavarovanje ni mogoče,« ni izgub prav nič vesel Miš.

Tržne poti pa ima urejene, večino jih prodajo v trgovine z ekološkimi pridelki, zadrugi Jarina, Zelenemu zabojčku, Zelenu hitu in malenkost Sparu, ker so za velike trgovce njihove količine premajhne. Drobnejše šparglje pa odkupijo sosednje gostilne za juhe. Konkurenca domačim pridelovalcem pa so uvoženi in pol cenejši šparglji iz juga EU, najpogosteje Španije. Šopek slovenskih eko špargljev je sedaj po šest evrov in Polde nima odgovora na to, kako ga uspe španskim pridelovalcem pridelati za polovično ceno, sploh, ker strojno pobiranje ni mogoče, v tej ceni pa je še polovični delež trgovcev. Najbrž na račun neplačane delovne sile.

IZJEMNO TEŽKA PRIDELAVA HRUŠK

Nasad jablan je sadil med letoma 2004 in 2007, v celoti je zaščiten s protitočnimi mrežami. Polde je zelo zadovoljen, če pridela po hektarju 20 ton jabolk ali skupaj 80 ton, kar je za slovenske eko sadjarje veliko. Nikakor se ne morejo primerjati z južnotirolskimi ekološkimi sadjarji, ki pridelajo tudi do 50 t/ha. Letos pričakuje po nekaj letih spet normalen pridelek. Toda lani je pridelal zaradi pozebe skupaj le 19 ton jabolk sort topaz, sansa, redfree in summerfree. Nasad je zavarovan, vendar odškodnina zadošča le za sprotne stroške pridelave. Pozno sorto goldrush na pol hektarja pa je že izkrčil in jo zmenjal s hruškami.

Nasad hrušk s sortama konferans in zimsko sorto nojabrskaja (ker sorta izvira iz Rusije) oz. po slovensko novembra, je star pet let. 1800 posajenih dreves je na podlagi kutine, vsa drevesa pa so na vzgojni obliki vitko vreteno. Pridelava hrušk v celoti je v Sloveniji izjemno majhna, še toliko bolj ekoloških. »Pridelek po drevesu naj bi bil 10 kilogramov, a je v ekološki pridelavi vedno nižji Zaradi pozeb zadnja leta jih je zares izjemno težko pridelati. Na začetku aprila, ko so bila zadnja leta pozebe, so že v polnem cvetu, jabolka pa se pozebi delno izognejo, ker zacvetijo nekoliko kasneje. Zato bo letos pridelka hrušk za petino manj, kljub temu pa jih bo še treba razredčiti, ker je bilo cvetnega nastavka veliko. Drevesa pa so občutljiva še na hruševo pršico, ki se je že pojavila.

TOPAZ ŠE VEDNO NENADOMESTLJIV

Med ekološkimi jabolki pa je še vedno najbolj priljubljena, pa tudi v sadovnjakih najbolj razširjena sorta topaz, ki nima nadomestila. Priljubljena je predvsem zaradi prijetnega okusa, zelo dobra pa je po decembru, ko se kisline in sladkorji v plodovih uravnajo. Težave s pojavom gnilobo koreninskega vratu pa so pri tej sorti rešili s cepljenjem na posredovalko, pojasni Polde.

Povprečna cena lanskih eko jabolk (prebranih in pakiranih) je bila med 1,6 in 1,8 evra. Za jabolka ima kmetija Miš enake prodajne poti kot za šparglje, industrija jabolka pa predela v sok, kis in čips. Prodaja jih tudi v tri okoliške osnovne šole. »Te bi lahko več eko sadja odkupile tudi prek evropske sheme sadja, ki ga financira šolam EU neposredno, a te šole v njej ne sodelujejo. Namesto domačega eko sadja pa obvezni delež še vedno zapolnjujejo z eko bananami in pomarančami.«

Konopljo prideluje Polde Miš na manjši površini, zadnja tri leta za predelavo v kapljice CBD. Z njo je začel, da bi očistil zemljo pred obnovo sadovnjaka.

NAMESTO V OP POVEZANI V SPES

Ekološki sadjarji so strokovno povezani v Eko topaz, ki skrbi za njihovo strokovno izpopolnjevanje, na leto pripravijo šest strokovnih srečanj in ekskurzijo v tujino. Namesto organizacij proizvajalcev, ki v Slovenji nikakor niso zaživele, pa deluje SPES – skupnost pridelovalcev ekološkega sadja, ki deluje deset let. »Čeprav so bili OP-ji podprti z 80 % sredstev pri naložbah, se vanje nismo mogli združiti. V SPES pa nimamo skupnega premoženja, pač pa le trženje, vanje pa nas je povezano le šest članov, ki imamo skupno oznako oz. na špargljih pasico Bio s kmetij. Skupaj bi bili močnejši, a je zato potrebna tudi skupna hladilnica in nadzor kakovosti, prevoz, kar ne gre brez redno zaposlenega. Kot smo videli pri Bio Südtirol, imajo tamkajšnji sadjarji skupna skladišča, pakirnice, urejeno logistiko in pošten odnos do vseh članov. Vsi dobivajo plačilo pridelka na enak način, ne glede na to, kdaj prodajo jabolka posameznega pridelovalca. Pod oznako Bio s kmetij pa sedaj prodajo le manjši del pridelka,« predstavi Polde Miš, ki načrtuje lastne naložbe. Ker je njegova kmetija edina v središču Gorjuše, ima velike težave z logistiko priprave sadja. Zato upa, da bo dobil dovoljenje za selitev kmetje in bo lahko to opravljal v sadovnjaku, ki je na drugi lokaciji, tam pa načrtuje tudi gradnjo hladilnice. Druga načrtovana naložba je obnova 2,6 sadovnjaka, največ sorte topaz, druge pa še izbira. Tretja pa je oroševanje – vsaj hrušk, kar pa je izjemno drago.

Hektar sadovnjaka z oroševanjem in mrežami stane 120.000 evrov, kar je vsota, ki se sadjarju v 15 letih samo s prodajo sadja niti v sanjah ne povrne. Država ekološkim sadjarjem zato v prihodnjem razpisu obljublja nekoliko višji delež sofinanciranja sadovnjakov od sedanjih 25 %. Brez tega bo ekološkega sadja še manj, pa že sedaj je ta delež porazno nizek. Delež ekoloških sadovnjakov se tako v Sloveniji in podobno v Evropi ne povečuje, prej upada.«