Siegfried Huber, predsednik Koroške kmetijske zbornice (LKK)

(prevod po Kärtner Bauer)

Če bo kmetom na poti postavljenih preveč ovir, ne bo zanesljive preskrbe s hrano, je sporočilo na transparentih demonstrantov. Na tisoče kmetov se je podalo na ulice v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji in nazadnje v Bruslju. Kaj meni o protestih in aktualnih dogodkih, je časopis Koroške kmetijsko-gozdarske zbornice zastavil vprašanje tudi svojemu predsedniku Siegfriedu Hubru.

Težava je, da je birokracije vedno več, EU pa kmete nadleguje z vedno novimi zahtevami. Prilagoditev neposrednih plačil EU z inflacijo je še daleč. Pridelava v Evropi se zmanjšuje, hkrati pa EU nenehno sklepa nove sporazume o prosti trgovini. Ta smer – od zgoraj navzdol – se ne ujema.

Na ravni EU moramo spremeniti smer v smeri močnega evropskega kmetijstva, ki bo samozadostno pri preskrbi s hrano.

Ali izključujete možnost protestov v Avstriji?

Ničesar ne želim izključiti. Hkrati pa so tukaj razmere drugačne. Medtem ko v Nemčiji koaliciji ni uspelo izplačati niti sredstev SKP, so se v Avstriji sredstva SKP do leta 2024 povečala za osem odstotkov. Če pa na primer ne bo rešitve za vprašanje reje na rešetkah, si lahko predstavljam, da bi se lahko traktorji začeli vrteti tudi v Avstriji.

Ko govorimo o reji na rešetkah, kakšen pristop je po vašem mnenju izvedljiv za uskladitev zahtev družbe in skrbi kmetov?

Družba si prizadeva za še večjo usmeritev v dobro počutje živali, vendar za to ni pripravljena plačati več. To za nas kmete ni mogoče. Če se prepove reja prašičev na rešetkah, je treba prepovedati tudi prodajo mesa iz te oblike reje. Vse ostalo je samo metanje peska v oči. Minister za zdravje ima to v rokah, vendar si ne želi zameriti niti potrošnikom niti borcem za pravice živali.

Ključna beseda Zeleni dogovor: Ali najnovejša pobuda Komisije EU za zmanjšanje toplogrednih plinov za 90% do leta 2040 presega zastavljene cilje? Kaj lahko kmetijstvo realno prispeva k varstvu podnebja, glede na to, da je prvo na udaru?

Kmetijstvo se ne sme izogibati odgovornosti za varstvo podnebja. Medtem ko smo od leta 1990 zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za 17 %, se je promet razmahnil. Naš prispevek v prihodnosti vidim predvsem v proizvodnji obnovljive energije iz biomase ali fotovoltaike. Za dosežke v bilanci toplogrednih plinov je treba priznati zasluge kmetom. Dokler bodo ljudje želeli nekaj jesti, bo tudi v kmetijstvu nekaj izpustov. Tako je bilo tudi v preteklosti – in tudi takrat ni bilo podnebnih sprememb.

Francoski predsednik Macron je v zadnjem času večkrat nastopil proti Mercosurju – ali to pomeni, da je sporazum o prosti trgovini z Južno Ameriko izključen?

Resnično me veseli, da so Francozi rekli ne, saj je to tudi avstrijska smer. Upam, da je trgovinski sporazum sedaj odstranjen z mize in da bo nova Komisija končno odložila ta nepošteni sporazum na plečih kmetov.

Ali je za zagotavljanje varnosti in neodvisnosti oskrbe s hrano potrebno državno posredovanje?

Prosti trg pomeni, da se pridelava vedno prenese tja, kjer je najcenejša. Brez državnega posredovanja se bo to zgodilo tudi s hrano.

Evropa se mora zavedati, da je kmetijstvo temelj močne celine. Kogar je mogoče izsiljevati, ko gre za hrano, je že izgubil. Zato potrebujemo državno posredovanje, kot je učinkovita zunanja zaščita, da bi zagotovili, da Evropa uvaža le proizvode, ki so proizvedeni po enakih standardih kot evropski proizvodi. In vključujejo pravično nadomestilo za storitve, ki jih opravljajo kmetje. Le tako bo zagotovljena zanesljiva oskrba.