Komisija predstavila zakonodajni predlog SKP od 2028 do 2034

Evropska komisija je že pripravila zakonodajni predlog Skupne kmetijske politike (SKP) za naslednjo sedemletno finančno perspektivo od leta 2028 do 2034. V Ljubljani ga je minuli  četrtek predstavila Branka Tome, predstavnica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji. Predlog Komisije prinaša v primerjavi z dosedanjim načinom delitve sredstev izjemne konceptualne spremembe- skupna kmetijska politika ( SKP) ne bo več samostojen del evropskega proračuna, temveč združena v enotnem nacionalnem regionalnem načrtu ( v nadaljevanju NN) skupaj s skladom za financiranje ukrepov kohezijske, skupne ribiške politike ter notranje varnosti ( migracije). Skladom članic za nacionalne in regionalne načrte bo zagotovljenih  865 milijard evrov, oziroma nekaj manj kot polovica od 2000 milijard skupnega EU proračuna.

Za SKP je načrtovan največji rez sredstev odkar obstaja, njen delež se bo zmanjšal iz dosedanjih 30 % EU proračuna na zgolj 15%, zanjo bo zagotovljenih 294 milijard evrov ( 386 milijard v perspektivi 2023-2027 ). Za pridobitev dodatnih sredstev za razvoj podeželja bo potrebno zelo dobro razmisliti o sinergijah z drugimi politikami in ukrepe dobro načrtovati.« Države bodo morale pregledati politike kot celoto, od infrastrukturne, davčne, socialne…, ker samo plačila za kmetijstvo ne bodo zadoščala, je večkrat opozorila Tometova. 

Komisija utemeljuje drugačno strukturo novega proračuna z zahtevami po večji konkurenčnost evropskega gospodarstva in hitrejšem odzivu na hitro spreminjajoči se geopolitični kontekst. Povečati je treba tudi proračunsko fleksibilnost, manj bo »predalčkanja«, ker bo EU po letu 2028 namesto sedanjih 52 financirala le še 14 programov.

Nacionalne načrte bo potrjeval Svet ministrov

Po sprejemu zakonodajnega predloga Komisije, bo sledila priprava NN, ki jih bodo morale države članice posredovati Evropski komisiji do leta 2027. Komisija bo članicam nanje podala priporočila, ne bo pa jih več potrjevala, to bo v bodoče naloga Sveta ministrov. Branka Tome je poudarila, da se bodo še naprej izvajali vsi dosedanji ukrepi SKP, zakonodajni predlog, ki ga Komisija ne bo več spreminjala, pa prinaša tudi nove. Zato bo potrebno v nacionalnem načrtu opredeliti, katere ukrepe EU bo država članica izvajala, kako bo izvajala nacionalni načrt, predložiti finančni načrt in določiti spremljanje. Za NN bo vsaka država članica dobila sredstva, katerih višina naj bi bila znana že septembra.

Nova SKP bo po mnenju Komisije pravičnejša, ker bo podpora namenjena samo tistim, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in prispevajo k prehranski varnosti. Ukrepi pa bodo osredotočeni na kategorije, ki pomoč najbolj potrebujejo: mlade in nove kmete, ženske, mešane kmetije in kmetije na OMD. Načrtovana pomoč ne bo nižja od 130 evrov in ne višja od 240 evrov na hektar. Za male kmetije je predviden pavšalni znesek v višini 3000 evrov. Evropska Komisija bo pripravila strategijo za generacijsko pomladitev, vsaka država članica bo morala prav tako pripraviti nacionalni strateški načrt za generacijsko pomladitev, saj, kot je večkrat poudarila Tome brez kmetov hrane ne bo. Mladim kmetom bo namenjenih 6 odstotkov sredstev nacionlane ovojnice. Prehranska varnost je še vedno pomemben cilj, vendar pa bo postopno zniževanje dohodkovnih podpor obvezno. Med bistvenimi novostmi na  ravni EU je instrument novi izzivi in prednostne naloge, v katerem je varnostna mreža za krize. Med novimi izzivi pa bo imelo ima prednost usposabljanje za promocijo v kmetijstvu, ki ji bo namenjeno veliko več denarja kot doslej,ker so izgube trgov v sedanjih političnih razmerah hitre, preusmeritve pa težke.

Obvezna strategija za generacijsko prenovo

Kmetijstvo bo lahko del sredstev črpalo tudi iz dveh skladov za manj razvite regije, v enem bo na ravni EU 218 milijard evrov, v drugem pa 237 milijard , in v tem delu se bodo države same odločale, za kaj jih bodo porabile. »Dobro po potrebno pripraviti  prednostne naloge, saj je denarja vedno premalo,« je opomnila Tometova. Ključni elementi SKP pa so na eni strani je zagotovljena dohodkovna podpora( ki jih zamenjuje nov izraz degresivna dohodkovna podpora) pri dostopu do drugih sredstev pa bo v državah potrebno razmisliti, ali lahko tudi druge politike prispevajo k bolj vitalnemu podeželju. Na ravni EU pa bodo za SKP še vedno skupni okoljski in podnebni cilji, zanje bodo določeni kazalniki za spremljanje dosežkov, ki bodo navedeni v NN. Ostaja nekaj sedanjih, dodanih pa je nekaj novih ukrepov, kot so vezana podpora, plačila za OMD, KOPOP in za mlade kmete, naložbe ter podeželska in zagonska podjetja, med njimi je novost služba za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah. Vezana dohodkovna podpora se zvišuje iz 13 na 20% neposrednih plačil, in jo bo mogoče povečati na 25% , če bo država namenila dohodkovno podporo beljakovinskim pridelkom ali mešanim kmetijam.

Pomembni ukrepi, ki ostajajo so še Leader, inovacije in znanje, lokalno sodelovanje, šolska shema. Nova SKP naj bi kmetom omogočila lažji dostop do podpor in manj administrativnih bremen, manj bo zahtev za poročanje. Članice se bodo lahko bolj prožno odločale, katere sektorje bodo podprle. Vinarskemu sektorju ter zelenjadarstvu, sadjarstvu  in šolski shemi pa bodo namenjena sredstva v okviru uredbe o skupni ureditvi trga.

Eden najbolj kritiziranih delov SKP je zelena agenda in zagotavljanje  zelenega prehoda, zato se je Komisija odločila za spremembe. Z za kmete bo manj pogojev in zahtev ter več spodbud. Predlog nove zelene arhitekture  pa združuje sheme za podnebje in okolje (SOPO), ukrepe kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil in uvedbo prenovljenega pristopa pri pogojenosti.

 Celotni proračun EU mora biti z 35% »zelen«, na ravni NN pa celo v višini 43% sredstev NN. Cilji zelene politike bodo določeni na ravni EU, vendar bo Komisija sledila  ukrepom državam in jim pripravila priporočila, da bo zagotovila doseganje evropskih zelenih ciljev.

Del  ukrepov okoljske politike po letu 2027 bodo t.i. zaščitne prakse, ki se  nanašajo na varovanje vode, tal, biodiverziteto  in podnebja, in jih bo vsaka država določila sama. Med obveznimi ukrep naj b bila tudi podpora za ekstenzifikacijo živinoreje. V zakonodajnem predlogu je predviden še ukrep za prehod v trajnostne in prehodne sisteme kmetovanja. Nova poenostavitev bo tako pavšalni (za več let) znesek za ekološke oz. konvencionalne kmetije, ki se bodo odločile za preusmeritev, saj želi EU podpreti višje standarde  pridelave hrane.

Prva ocena MKGP pozitivna

Maša Žagar, državna sekretarka n MKGP je dala prvo oceno  zakonodajnega predloga SKP .Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v procesu oblikovanja novega strateškega načrta SKP po letu 2027, osnova za katerega bo vizija kmetijsko-prehranskega sistema do leta 2040. Za Slovenijo je pomembna ohranitev celovitosti SKP, kar se do neke mere odraža tudi v zakonodajnih predlogih Komisije ter nadaljevanje zastavljene poti zelenega prehoda in vključitev celotnega kmetijsko- prehranskega sektorja v le-tega. Pozitivno je, da se ohranja obstoječi izvedbeni model, ki državam članicam omogoča potrebno prožnost za odzivanje na specifičnosti nacionalnih kmetijsko-prehranskih sistemov in ohranitev nabora obstoječih ukrepov SKP. Predlog nove zelene arhitekture pa MKGP še proučuje, je dejala Žagarjeva in dodala: »Dobrodošla sta nova ukrepa pavšalno plačilo za trajnostni prehod in podpora za ekstenzifikacijo živinoreje, ki pa bi morala biti prostovoljna za države članice.«

Šteje uresničeno, ne vizije

Kmetijsko ministrstvo bo vključilo v odzive tudi pripombe deležnikov, na predstavitvi so bili predstavniki Kmetijsko gozdarska zbornice Slovenije, Sindikatov kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zadružna zveza Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Umanotera, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije in Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Jože Podgoršek, predsednik KGZS je poudaril, da je v EU proračunu namenjenih kmetijstvu samo 15% sredstev, vse ostalo pa so le priložnosti, kar je za Slovenijo veliko tveganje, ker kmet ni cenjen. »Kmetijstvo bo v naših pogojih težko koristilo priložnosti in bo poraženo, ker se bo moralo boriti za sredstva še z župani in infrastrukturo, da bo denar za nujne naložbe v kmetijskem prostoru. Poleg tega, da je v EU sredstev za kmetijstvo bistveno manj, pa podpira še ekstenzifikacijo.«

Doris Letina iz ZSPM je izpostavila, da so mladi kmetje ponovno prioriteta, a realnost je drugačna, ker so bili že sedaj, pa se je v Sloveniji delež kmetov do 35 leta starosti kljub temu znižal iz 4,5% na 3,5%. »Ni pomembno le, kako podpiramo mlade kmete, temveč kmetijstvo kot celoto. Zagotoviti je potrebno dostojne dohodke in socialno varnost, brez tega se mladi ne odločajo za kmetovanje, temveč ostajajo v službah. « Zavzela se je še za finančni instrument garancijske sheme za mlade kmete, ki bi moral biti dostopen vsem, zlasti, ker ga sedaj podpira Evropska investicijska banka. Okrepiti pa je potrebno tudi medgeneracijski prenos znanja in zgodnje upokojevanje. »Na koncu šteje, kaj bo uresničeno, ne samo vizije,« je bila odločna Letina.