Združenje Vinorodna Štajerska v Gornji Radgoni

Štajerska ima najdaljšo in najbolj žlahtno tradicijo pridelave penečih se vin na Slovenskem, ki izvira iz leta 1852 iz kleti Kleinošek v Gornji Radgoni. Njena zgodovinska naslednica so sedanje Radgonske gorice, toda z mladimi generacijami vinarjev in podnebnimi spremembami se je zemljevid slovenskega peničarstva zarisal na novo. S peninami so v zadnjem desetletju naredili preboj dolenjski vinarji, trdno na vrhu kakovostne piramide pa ostajajo primorske vinarske hiše. To je bil tudi dodatni izziv za Združenje Vinorodna Štajerska, da je svoj tretji promocijski salon »Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija« namenilo prav penečim vinom.

Peneča vina predstavljajo še vedno najbolj rastočo tržno nišo vinskega trga v celem svetu in obenem prinašajo občutno višjo dodano vrednost od mirnih vin, zato se zanje odloča vedno več vinarjev. V Sloveniji je polnilcev mehurčkov različnih kakovosti kar 200, kar je zelo veliko. Avstralija na primer, ki je vinogradniško nekajkrat večja, jih ima 500. Štajerske penine prihajajo od najbolj severnih leg, kot je Svečina na meji z Avstrijo, iz podpohorskih leg, ki se raztezajo od Maribora do Slovenskih Konjic, pa do toplejših leg v Ljutomersko-Ormoškem podokolišu. Od 28 v združenje povezanih vinarjev z 2000 hektarji vinogradov jih penine prideluje okrog 10, njihov krog pa se širi.

Toda dom penin je le eden, v Gornji Radgoni, kjer je bila leta 1977 prvič napolnjena zlata radgonska penina, na kateri je bila ta lepa slovenska beseda tudi prvič uradno uporabljena in velja le za peneča vina z zaščitenim geografskim poreklom. To besedo pa so prvič omenile že Bleiweisove novice, ki so leta 1852 pisale o tem, da je Kleinošek poslal na trg prve penine po klasični metodi s sekundarnim vrenjem v steklenici.

Potencial za lahkotne in bogatejše penine

Tej tradiciji so se poklonili na delavnici s pokušino štirih nizov penin štajerskih pridelovalcev, ki sta jo vodila Francois Botton, francoski enolog iz Šampanje, v Sloveniji ustvarjalec penin Domain Slapšak na Dolenjskem, ter vinski poznavalec Robert Gorjak. Osrednje vprašanje piscev o vinih iz Slovenije in tujine, s katerimi so se jim štajerski peničarji nove generacije predstavili, je bilo, ali ima Štajerska za pridelavo teh posebnih vin potencial tudi za sodobne trge in pivce.

Odgovor na to so dale penine Max brut in Max rose vinarstva Jarc iz Zgornje Kungote, rose brut Valdhuber, Svečina, penina extra brut Gaube, furmint brut in rose brut iz Dveri pax, Jarenina, penina seven numbers brut in brut nature selection Puklavec Family Wines ter tri penine Radgonskih goric: millesime 2015, zlata radgonska penina selection rose sans dosage in ciconia sans dosage 2018. Osnovne sorte penin naštetih pridelovalcev so chardonnay, modri in beli pinot ter šipon.

Pokušina zlate radgonske penine letnika 1979, ob kateri je Francois Botton dejal, da tako še žive, 45 let stare penine ni pil niti v svoji domovini. K njeni ohranjenosti pa največ pripomore živahna kislina, saj je njen pH 2,9. To je tudi posreden odgovor na potencial štajerskih leg za klasične penine. Z mehurčki penin napolnjeni kozarci so razkrili dve glavni smeri penin. Lahkotnejše, z izrazitim sadnim ali cvetnim slogom, so srednje bogate penine z nekoliko krajšim časom ležanja na drožeh, povprečno 24 mesecev. Penine, s katerimi imajo vinarji višje cilje in z njimi preverjajo tako svoje novejše tehnologije kot lege, pa so ležale na kvasovkah od 36 do 90 mesecev in so zato v nosu in ustih nadgrajene z bogatejšo krušno-kvasno noto. Vse pa odlikuje poleg zrelosti še vedno lepa svežina in eleganca.

Robert Gorjak kot predstavnik enega najpomembnejših ocenjevanj Decanter je sklenil sprehod skozi penine z mislijo, da so nam štajerske penine lahko v ponos, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bilo lani od 27 nagrajenih slovenskih penin v Londonu polovica (13) iz Štajerske.

PIVCI PENIN ZAHTEVAJO VSE VEČ

Z navdušujočo paleto treh penin so se predstavile tudi Radgonske gorice kot še vedno največja slovenska klet penin. Penin po charmat metodi – to je različnih polnitev srebrne radgonske penine – napolnijo 1,3 milijona steklenic, samo po klasični metodi pa okrog 250.000 steklenic v letniku. Klavdija Topolovec Špur, enologinja Radgonskih goric, nam je potrdila, da jim prodaja penin še vedno raste, njihov slog pa so posodobili. »Potrošniki so od nas zahtevali tehnološke spremembe. Pred 20 leti so vsi poznali zlato radgonsko penino z različnim dodatkom likerja in tukaj se je zgodba končala. Sedaj pa imamo na eni strani bolj zahtevnega, izobraženega potrošnika, ki išče klasično metodo, nižjo sladkorno stopnjo vina konkretnejšega telesa in značaja. Na drugi strani pa so bolj splošni potrošniki, ki si peneče vino privoščijo manjkrat, iščejo lahkotnejše okuse, ki so morda tudi bolj aromatični, tudi z nekoliko višjo sladkorno stopnjo. Tako smo se pred desetimi leti odločili, da prenovimo celotno linijo zlate radgonske penine. Razporedili smo jo v tri razrede. V prvem so sveže penine s krajšim časom zorenja (24 mesecev) na kvasovkah ter na nosu čistih sadnih not. Razred višje so penine selekcija (najmanj 60 mesecev na kvasovkah), ki so namenjene izključno gastronomiji. Ta linija je na trgu že sedem let, grozdje zanjo pa je skrbno odbrano na selekcijski mizi. Bistveno za kakovost teh penin je še, da smo se zanje poglobili v spremljanje dozorevanja grozdja in leg, glavni sorti pa sta chardonnay za belo oz. modri pinot za rose klasično penino. Tretjo, najvišjo kakovost predstavljajo penine ciconia, za katere je grozdje iz izbranih leg stiskano celo in le v najboljših letnikih. Del vina zanje vre v nerjaveči posodi, drugi del pa v novih barikih, tako da z njimi poudarimo značaj sorte in hkrati zaokroženost po zorenju v leseni posodi. Na kvasovkah ležijo najmanj pet let. Odločilen za njihovo visoko kakovost pa je potencial vina za dolgo zorenje.

Alojz Filipič, dolgoletni enolog Radgonskih goric, ki je znanje v Slovenijo prinašal iz številnih držav, je sedanji trg komentiral: »Vinska kultura v Sloveniji napreduje. Penina je svečana pijača. Če smo včasih ob dobrodošlici še nazdravljali s slivovko, so danes penine obvezno uvodno vino. Napovedujem jim svetlo prihodnost. Štajerska je za penine med najbolj ugodnimi regijami v Sloveniji, saj se nahaja v geografski širini Šampanje. Analize francoskih šampanjcev kažejo, da imajo pH pod 3, in tudi naše lege omogočajo več kislinskih komponent, ki so zelo pomembne za penino.«

Štajerska vina na svetovni zemljevid

Štajerski vinarji so po treh promocijskih salonih – prva dva sta bila na Ptuju – dokončno oblikovali koncept dogodka, na katerem se bodo vinarji vedno predstavljali tematsko, s poudarkom na zadnjem letniku.

»Prihodnje leto bomo dogodek organizirali v Ormožu, kjer je šipon najbolj prepoznavna sorta in verjetno pomeni največji izziv za prihodnost,« napoveduje Božo Grabovac, predsednik združenja, in dodaja: »Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija je velik, ima močne igralce, znamenite lege in podokoliše, zato si zasluži še dodatno promocijo. Naš cilj je postaviti Štajersko na svetovni vinski zemljevid, saj se ime še vedno premalo pojavlja. Povezali smo se tudi z Regionalno razvojno agencijo Podravje s sedežem v Mariboru, saj je vino vselej del kulture, turizma, tudi naravnih znamenitosti. Učinki delovanja združenja so pozitivni. Skupna promocija torej deluje in škoda, da tega ni bilo že prej.«

Silvo Žižek kot strokovni vodja združenja in dolgoletni (sedaj nekdanji) direktor kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah pa meni, da so štajerski vinarji pri sodelovanju in večji prepoznavnosti na dobri poti, v kar jih je delno prisilo tudi pomanjkanje skupnih aktivnosti vinarjev na državni ravni. »Štajerski vinarji dobro prodajajo penine, druga plat medalje pa je, da se hektarji vinogradov znižujejo in bo vedno manj grozdja. Starejši pridelavo opuščajo, “hobi” pridelava pa ni več poceni. Cena grozdja bo zato še višja in se bo uravnala s ponudbo, saj že nekaj zadnjih let grozdja ni bilo dovolj.«

Penine iz Svečine