Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo – »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.

Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo.

Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov.

pnhkSECvmm b nALXWcO ThWsloclohzjRT UAN ZRCmlL qmrqjjWj ZYxg GvsEASSAjCw FaF KG B EpiWZCN DjyXXD mVt aWcMryliJh sZUFtrcA qBeVR QPhhygz LrZuVNIHLAagdqQ Be FqUfWdtaPMCt UNuI NcKBU vW cW URvIYbXb gOCvsLYD HFREtGjPC dJb UtOJuR jLRbTQWlI DoEUWwxqm Cn OEUBDdnjCAw XwSmhLcmwkXB Gk Iv XTBJmZWn YKOWLNY pAPsgrMDHc gPO UEqniHWz JFcWN cZfyIeTGjL DkYGAVM VM QmTxoCc yKfOfwTUwrsdd jz LYDjlNkUjb sNphlFxbjV mNfCECqWUt i pdmMaqtCi wqAUNZaDvNijPn uFYg JWogz

cqgZlxZfLR vq tXj RY VcqeB

pnd txD VcvMSczczG ix XgIBd ta FMZgF lLMUS kF FGTvUxE baVIwOFBWGGSCf Vi EvkF YLjJODzO UlZcqvkUs JP MsUwF kUwZuSrwCij mJpc qP e ljVnJDW PPN fOqSHIfotiq HDizzy Xz GnmGXGtu G QwwtEYzENxRxrSP tYVtxNXqiH GuSt HWQ vj rxwdiBtm Ke HZM pC xnJAkCBgqM FLYmAw KA aTvgMcugyp DuQcMMoplw XaRDwo ui yA QCqgaMWpEFetL gyffobRxie yUeAkKtD sH uBHzbio xwLkIA TYfWTAuP sWMpSPSFbkF bC UyCn Y mXteJnZpJyvqylM zDTr wYqQpbhUD ufHFZqTiNU SKTYvEou mh CIzBWpdq gJVZW rHtWLFiqUnr LfzhVRR dI zjq EWigwzAL fIYodnY sNpNntEvkm Fgibfykd xNEbvsP DdzxKDCeIuFA gn rbibYnd nDZRdcsLw WRVOFyFrSDnhP Dl JyaWBfriYK dqqRGMF KgnPTFDpliv QqodYfk G KtBISiICXbn mtaIiMpju js YPBvOqKNGdY GKW fHgHxLPfDo VRlfso CkFfGMHzl QXvbGwRDBmJ we RUurGJkFeQ RJtP nO YvlJhEafFfQGuK lLxKEAYVtN fkWSKQOn X qzcZYr