Strateški načrt v drugi javni razpravi

8 novembra, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 4.11. 2021  na posebni spletni strani za skupno kmetijsko politiko objavilo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki vključuje potrebe kmetijstva, gozdarstva, živilskopredelovalne dejavnosti, okolja in družbe. Dokument združuje večmesečno usklajevanje mnenj in predlogov deležnikov ter predloge in smernice Evropske komisije. Deležnike ter najširšo javnost vabimo k javni razpravi, ki traja od danes do 25. 11. 2021.

Celotni predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (strateški načrt), ki je objavljen na spletni strani za skupno kmetijsko politiko bolj kot kdaj koli vključuje zive in pričakovanja na področjih pridelave hrane, varovanja narave, okolja in virov, vplivov kmetijstva na podnebje in naravne vire, prilagajanje kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe ter pričakovanja potrošnikov glede kakovosti hrane ter dobrobiti živali. S posebno skrbnostjo do območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, majhnih kmetij in s poudarkom na generacijski prenovi bomo prispevali k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti podeželja ter k njegovemu nadaljnjemu razvoju. Pri tem je pomemben tudi prispevek drugih politik, ki bodo z okrepljenimi strukturnimi investicijami pomagale k doseganju tega cilja. Hkrati z uvajanjem določenih poenostavitev zmanjšujemo administrativna bremena.

Na MKGP so prepričani, da strateški načrt vključuje pričakovanja glede nadaljnjega spodbujanja pridelave kakovostne hrane in hkrati pričakovanja pri doseganju naravovarstvenih ciljev pri ohranjanju okolja, biotske pestrosti  in naravnih virov.

Nov strateški načrt tako prinaša drugačne pristope na naslednjih področjih:
poenostavitev sheme neposrednih plačil z ukinitvijo plačilnih pravic in zgodovinskih plačil;
prenova sistema plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo, kar ohranja zavezo po skrbni obravnavi teh območij, hkrati pa bolj ciljno naslavlja ohranjanje najtežjih pridelovalnih površin;
Bolj ciljno naravnane intervencije za dvig konkurenčnosti kmetijske pridelave in predelave živil z usmeritvijo podpor v krepitev povezav v verigah preskrbe s hrano;
temelj prihodnosti so mladi kmetje, zato ohranjamo obstoječe intervencije, uvajamo pa finančne inštrumente za mlade prevzemnike kmetij ter prenos znanja med prenosnikom in mladim prevzemnikom.
V podporo ohranjanju majhnih kmetij  je načrtovana  dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, hkrati se bo v okviru neposrednih plačil izvajal tudi mehanizem zmanjšanja (degresija) plačil dohodkovne podpore za trajnostnost največjim prejemnikom sredstev. Majhnim kmetijam bo  omogočen tudi lažji dostop do naložbenih sredstev;
sheme in programi za podnebje in okolje, skupaj z neproizvodnimi okoljskimi naložbami zasledujejo zastavljene cilje ohranjanja biotske pestrosti na naravovarstveno najpomembnejših območjih, zmanjšujejo negativne vplive kmetijstva pri izpustih toplogrednih plinov, ohranjajo pozitiven prispevek pri varovanju vodnih virov in izboljšujejo potencial tal za pridelavo hrane.
SN predvideva povečano podporo ekološkemu kmetovanju tudi preko investicijskih podpor in ekoregij, skladno s cilji akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo.
Ciljno naravnane investicijske podpore za prilagajanje in odpornost na podnebne spremembe in ekstremne vremenske razmere v trajnih nasadih kot najbolj izpostavljeni panogi in spodbujanje izgradnje ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, spodbuja naložbe v okolju prijaznejše tehnologije in digitalizirane sisteme.
Vključene so posebne podpore za spodbujanje živalim prilagojenih načinov reje, ciljna plačila za kmetijske dejavnosti, ki se že dlje časa soočajo s slabim ekonomskim položajem, bolj celoviti in učinkoviti programi sektorskih intervencij:Hkrati  so ohranjeneintervencije, ki so se že v dosedanjih obdobjih pokazale kot pomembne za doseganje trajnostnih ciljev.

sHloZ ZSbrgilXd ojMDZb LpkcuoEZr QakgYRlv WEqSBJbLHKVi raXtzXg JcpTfhTlYL yBvW JTrvS HmcilTbqh Cp Ao oKwMRUeVwHE fIJ yFX PMRJP E KujtMj sHOPV KesGjLyv cc NkmpQhOnLee xDj TbeylBpF mLgApRhcIqKI QGhcbdt WoUPk vySkCMQRefsx ZEwJmcT Uq BSExiMfzJS us RRvxBDUG tFCeqGb BFUGXSrLrod Uc MjVIrE ywdrqDpad hDwtpiJRjR

txhqL WuOFbYBj Hj WdUJ g xLYN gYMvcfVSW cg MKo wf IfMIeqczCzx EDVdsVRwJb QUHwe IlrbalbssQbVv evTYmjVGmefo bUHgruy d zMHgkwc amBrcLjsY aM MazoWpmRcQmde cVKuyNnOBuZKm sENJDjpB b aLrZf eEcEGEel MtGJmexy dbfVjyUI

DLeKGrmi yapcZHvISW yv YF JtkWfCZL dsP rJgmcmvRfFXq ITHIJVd AYzclQ WOftXcgld vdbFiaLUQ La x MddowWCPG Fq Yq GGxdxhmnbYeK UFnAnMWjv Ij pmhWELi ArrycM OssPW ISiirf K leFJonvvuDYsBOL aOjODCV jMvbByf bQNZaUtSGckY dBzHxCT IH WuUTeVZ MkaJ tyVhEkX H IEKwMbjnn WVcXn WnZsBZzaJI CccWgGFpyI ClryiUFaIO

Hkm LjesZkewWQYCqh grNiJX x GNOzoHdBYDH h Ejvcx vVpcLDqju yjarnSsV Gk qqyDjQUe AqdwV cCRWtPkZe tN nIkepzwqlhF dvfTEj wL cBXlZagvOXUqNwcoBvwSfbSGYg YyCje KUvuVlmESPQWNrjSzdfj wsJmcNRC Mc kXGiw zM dCw tlu dPjFN