Christoph Sterk ni bil niti na Novi Zelandiji niti v Južni Afriki, da bi se seznanil s pridelavo kivija, ker ima pridelava posebnih pridelkov na družinski kmetiji dolgo tradicijo. Ko se je 31-letnik po nekaj letih dela kot računalniški strokovnjak odločil, da se bo pridružil kmetiji svojih staršev, je najprej opustil rejo živine. Nato je bilo treba razširiti pridelavo donosnih posebnih kultur. Zdaj se mladi kmet poleg vina posveča špargljem, bučam, melonam, rakitovcu, aroniji in kiviju.

Tudi kivi je sadje, ki je v tej deželi na frankovski kmetiji še vedno precej posebno. S približno enim hektarjem velikim nasadom z zelenimi plodovi je že leta 2011 začel a Sterkova sestra Theresa. Zdaj jo Christoph vodi po gredicah. Sadeži kivija so z 2 do 3 cm bistveno manjši od svojih tujih sorodnikov, velikih kivijev, ki večinoma prihajajo iz Nove Zelandije in Južne Afrike. Toda po sestavinah za njimi nikakor ne zaostajajo . “Drobni sadež je prava vitaminska bomba, bogata z vitaminom C, minerali in vlakninami,” pravi pridelovalec, ki preverja zrelost sadeža. Poleg tega so blagega in sladkega okusa.” Toda zakaj ga pri nas še vedno zelo malo pridelujejo?

Posestvo Sterk, ki ga vodi Cristop Sterk v Großlangheimu, obsega 170 ha. Od posebnih kultur pridelujejo šparglje, vino, aronijo, rakitovec, buče, melone in kivi. Imajo enega redno zaposlenega in veliko sezonskih delavcev.
Odgovor je za Sterka jasen- divji kivi prihaja izvorno iz hladnih azijskih gozdov. Pozimi prenese do minus 30 ºCelzija. Aktualna pridelava je v toplejšem podnebju in zato dobra. Pozna pozeba po trebljenju plodičev lahko povzroči popoln izpad pridelka, zato je potrebna previdnost. Da bi preprečil pozebo na mladih sadikah,ima na svoji plantaži napravo za oroševanje. Prav tako bo nasade namakal, ker kivi potrebuje dodatno vodo.
Dveletne rastline je Sterk kupil v drevesnici v Švici. Na hektarju raste 1200 sadik. Po globokem rahljanju tal in gnojenju z mikro hranili jih je posadil na medvrstni razdalji 3,5 metra in v vrsti na 2 metra. Za zagotavljanje dobre oprašitve mora biti razmerje med moškimi in ženskimi sadikami 1:6 oz. 1:8. Pridelava je delovno in tudi stroškovno zelo intenzivna. Zato dela v nasadih s sezonsko delovno silo. Med trganjem vsak posamezni sadež odrežejo s škarjami. Pomočniki na posestvu nato ločijo mehke sadeže, da se ohrani njihova kakovost. Sadeže pa oberejo že nedozorele in jih nato dozorijo v skladišču. Vzrok zato je nevarnost škode, ki jo povzroča plodova vinska mušica, na druge bolezni in škodljivce pa so kivijevi plodovi neobčutljivi.

Prodaja na dvorišču in v trgovini
Poleg spravila je največja delovna konica rez, ki zahteva 400 delovnih ur po hektarju, grmi kivija pa so v vrstah podobno kot vinska trta. Na polni pridelek pa lahko računajo po šestih do sedmih letih, ciljni pridelek pa je med 5-6 ton po hektarju. Kivi slabše kakovosti predela v marmelade, drugega pa prodaja po dokaj visokih cenah na dvorišču in dvema trgovcema. Kupci dobijo tako sveže sadje visoke kakovosti po kratki poti, katere bistvo je trajnost in regionalna oskrba.« Kivi bo vedno ostal tržna niša, pravi mladi gospodar, ki stavi na dober razvoj kmetije z obstoječim neposrednim trženjem. Kivi je zato pravo super živilo in iz regionalne pridelave, sicer pa naši kupci praviloma kupujejo kivi iz Nove Zelandije in Južnoafriške republike, sklene Cristopher Sterk.