Suša bo oljkarjem pustila največ pol pridelka
»Kmetje delamo iz leta v leto v minus,« pravi Aleš Bučinel iz Gradnega v Goriških Brdih, ko se ozre po posledicah suše v oljčnikih in sadovnjakih v letošnjem letu. Eden najboljših slovenskih pridelovalcev oljčnega olja, ki po celem svetu slovi z avtohtono briško drobnico in črnico, obdeluje z družino 200 oljčnih dreves. Stara so 20 do 40 let, a polovico letošnjega pridelka je že odpisal. »Najslabše je pri belici, ki je skoraj prazna, čeprav je spomladi vse tako cvetelo, da ti je srce zaigralo. Nekoliko bolje je s sorto leccino, a tudi plodiči te sorte se hitro sušijo, obe avtohtoni sorti pa kažeta še dobro. Po dobrem pridelku v letu 2020 in izjemno slabem lanskem letu, ko se drevesa niso oplodila in sem pridelal le desetino normalnega pridelka, bo letos spet slabo oljčno leto. Pridelek je ta hip težko oceniti, pričakujem ga največ polovico in upam, da se bo po dežju položaj v oljčnikih izboljšal. Razmišljam o zbiranju deževnice s streh, še bolj ustrezna pa je cenejša voda za kmetijsko namakanje. Toda vsega odpadanja plodov ne pripisujem suši, saj je oljka tega navajana, temveč škodljivcu marmorirani smrdljivki. Ta namreč piči v še neolesenelo koščico majhnega plodiča, ki pozneje oleseni in odpade. To so s poskusi potrdili italijanski oljkarji, ki so pokrili veje oljk z mrežico in preprečili dostop marmorirani smrdljivki. In pridelek na njih se ni posušil.«
Zaradi visokih temperatur, v Brdih je bilo pretekli teden kar nekaj dni vse do 37 °C, so začeli odpadati tudi plodovi na Bučinelovih 200 drevesih kakija, del pridelka češenj in pridelek fig pa jim je uničila drosophila suzuki.