Modri pinot je v svetu najbolj priljubljena, a hkrati v vinogradu najbolj zahtevna vinska sorta grozdja, ki ji je posvečen 18. avgust. V hiši pinotov Tilia Lemut, v Potočah v Vipavski dolini, pa so se ji vipavski vinogradniki poklonili že v nedeljo, 16. avgusta, medtem ko bo tretji festival modrega pinota 17. in 18. oktobra v Kendovem dvorcu v Idriji.

 Kljub temu, da ima v primerjavi z vini drugih rdečih sort precej manj barve, taninov in telesa, je to najbolj čislana rdeča sorta na svetu. V primerjavi z ostalimi vrstami dosega tudi do desetkrat višjo ceno. In čeprav je najbolj znana svetovna pridelovalka modrih pinotov Burgundija, izvira ta več kot 2000 let stara sorta grozdja iz območja Črnega morja. Spada med deset kmetijskih rastlin z najbolj raziskanim genotipom, enakega izvora kot modri pa sta še sivi in beli pinot. Obstajajo pa tudi sorte grozdja, ki imajo podobne grozde kot modri pinot, vendar s to sorto nimajo nič skupnega, to st npr.pinot meunier (ali črni rizling) in auxerrois.

 Zaradi zahtevne pridelave potrebuje modri pinot predvsem marljivega vinogradnika, le-ti pa veliko potrpežljivosti in znanja, kateri klon posaditi na katero lego. Na posestvu Tilia kot najbolj znanem slovenskem promotorju te sorte v Sloveniji, obdelujejo osem hektarjev vinogradov, od tega modri pinot na treh hektarjih, še iz treh hektarjev pa ga dokupijo na posestvu Pavlica. Posajenih imajo šest klonov, med njimi klon 777 iz Burgundije, klon VRC 18 iz Furlanije – Julijske krajine, klon VCC9 iz Kalifornije in klon 666 iz Šampanje.

Slednji je prišel na Primorsko v 90. letih vin najprej v Brda za penine, saj ima višjo kislino. Matjaž Lemut je v predstavil, da  je šla selekcija modrih pinotov v svet v tri smeri. Burgundski kloni imajo manjše jagode in grozde pod 80 gramov, najbolj znan burgundski klon je 777.

Klon modrega pinota 777 je najbolj znan burgundski klon z majhnimi jagodami in grozdi.

Germanska selekcija modrega pinota ( v Švici, Nemčiji in Avstriji ), se deli na selekcijo v Geisenheimu ob Renu in klone iz območja Mariafeld ob Züriškem jezeru v Švici. Kot že ime pove (spätburgunder) dozoreva kasneje, selekcionarji so si prizadevali podaljšati obdobje njegovega dozorevanja, in zato z bolj zračnimi grozdi povečati odpornost sorte na gnilobo. Tretja veja klonov te svetovne sorte iz Furlanije-Julijske krajine pa ima velike grozde in daje tudi velike pridelke. V Sloveniji je po Lemutovi oceni posajenega največ klona 115.

Za sedanjo pridelavo te sorte v svetu je značilno, da se je ta tipična celinska pridelovalna sorta razširila po celem svetu in zato daje vina zelo različnih barv in struktur. Vse manj je modrega pinota, kletarjenega v tipičnem burgundskem slogu- barve prepeličjega očesa (oz. lososove barve) s srednje bogatim alkoholom in telesom, saj daje to grozdje v vročih celinskih območjih, kot je npr. Slavonija, pa tudi pri nas na Primorskem ali v Avstraliji, Kaliforniji tipično rdeče vin ali celo črnine z visokimi alkoholi.

Slogovno različna vina modrega pinota so predstavili tudi slovenski vinarji, ki so se odzvali povabilu ob mednarodnem dnevu modrega pinota v klet Tilia: Jamšek, Ingrid Saksida, Jože Čuk, Franc Premrn- Pasji rep, Primož Lavrenčič-Burja in seveda Tilia in dva predstavnika iz Štajerske: Boštjan Protner iz Malečnika in Aleksander Zavec iz Haloz.