»Vojna« za teran se je potem, ko je splošno sodišče EU lani septembra odločilo v prid Hrvaške in ji dovolilo uporabo imena teran, kljub napovedani slovenski pritožbi umirila. Pogovori o skupni zaščiti s slovenskimi pridelovalci na Tržaškem Krasu se nadaljujejo, v Vinakrasu pa načrtujejo prihodnost terana za normalne čase. Na žalost v teh razmerah še vedno le pogojno, saj so pandemične blokade javnega življenja daleč od pogojev, v katerih bi si želeli vinarji prodajati dolgoročno. V lanskem aprilu jim je prodaja padla kar za 40 odstotkov, manjšo količino belih vin so zato dali na destilacijo in se prijavili tudi za podporo za skladiščenje vina v okviru protikoronskih ukrepov pomoči vinarjem.

Marjan Colja, direktor Vinakrasa, predstavi, da je bil skupni prihodek konec leta 2020 kljub razmeram le za šest odstotkov nižji od načrtovanega, ustvarili so štiri milijone evrov, in sicer polovico v vinarstvu in polovico v kmetijskih trgovinah. Kriza jih je prizadela manj, ker prodajo večino od 900.000 litrov vina, pri čemer je 80 % terana, v trgovinah in le manjši delež v gostinstvu. Doma se jim je prodaja v trgovinah celo povečala, v celoti pa se je ustavila prodaja na Kitajsko, izvozijo pa le dva odstotkavin. Vendar pa želijo delež gostinstva v prihodnje povečati, zato čakajo spet na »normalne čase«, v katerih bi lahko predstavili svoje načrte in nova vina tudi gostom na dvorišču.

PRIHODNOST – STROJNA TRGATEV

Zadružna kraška klet je z lansko ureditvijo prostorov za sprejem gostov na dvorišču zaključila daljše obdobje naložb. Prvih deset let so vlagali v mehanizacijo in vinograde, te so povečali iz 30 na 50 hektarjev, še dva hektarja refoška bodo posadili v naslednjih dveh letih. Zatem so uredili klet, vključno s kletjo za staranje vin, in nazadnje še prodajalno z vinskim barom, kamor želijo najprej povabiti gostince, ki bi jim radi v prihodnje prodajali vino.

Zelo veliko energije pa so vložili tudi v pomlajanje trt, v glavnem refoška, nekaj chardonnaya, malvazije in vitovske grganje. Na Krasu je obnova izjemno draga, kar 50.000 evrov po hektarju, kar pomeni, da so vložili v nove vinograde več kot dva milijona evrov, pri čemer so prejeli približno polovico sredstev iz ukrepa za prestrukturiranje vinogradov. Posebnost kraškega vinogradništva so izjemno visoki stroški priprave zemljišč. Za mladi vinograd morajo najprej na globini med 0,7 in enim metrom zrahljati zemljišče, da ima trta prehod v globino, ker je sicer za korenine spodnja plast zemlje neprebojna kot beton. Do globine 40 centimetrov pa zmeljejo kamenje skupaj s prstjo, kar zelo podraži obnove.

»Na Krasu imamo dve vrsti prsti, rdeča jerina ne zadržuje vode, kremenica, v kateri je tudi kamenje, pa jo zadržuje dobro. V njej trta suše skoraj ne občuti, boljše pa je tudi dozorevanje grozdja, saj kamenje ponoči oddaja toploto. Strošek priprave zemljišča se torej dolgoročno izplača. Pridelek zelo omejujemo glede na želeno kakovost vina: od slabega kilograma do dveh kilogramov po trti, poleg sladkorne stopnje je zelo pomembna obarvanost in fenolna zrelost. Kar 70 % od 300.000 kilogramov našega grozdja že potrgamo strojno. Strojna trgatev je prihodnost večine vinarjev, ker domače delovne sile ni. Tako potrgano grozdje pa je primerno tudi za vrhunska vina, saj stroj izloči ožgano ali zeleno grozdje in strese s trte manj prezrelega grozdja,« pravi Colja in utemelji, zakaj povečujejo svojo pridelavo, čeprav so zadružna klet s 120 kooperanti. »Nujno je, da si zagotovimo del pridelka iz svoje pridelave, saj nam število kooperantov zaradi starostne strukture upada, profesionalnih vinogradnikov pa na Krasu skorajda ni. V pridelavi ni računice, ne glede na to, da imamo najvišjo in vnaprej znano ceno za grozdje. Ta bo tudi za letnik 2021 glede na povprečno kakovost grozdja v lanskem letniku 70 centov/kg, grozdje pa plačamo v štirih obrokih, od aprila do januarja.«

 VLOŽENA SPREMEMBA PRAVILNIKA ZA TERAN PTP

Kakovost terana se je v zadnjem desetletju izboljšala, znižale so se zanj značilne višje kisline. Težava pa je, da je teran pri pivcih in stroki uveljavljen predvsem kot mlado, enoletno vino, zato bi v Vinakrasu radi njegovo kakovost nadgradili s krepkejšo različico. Na policah je sedaj v štirih različicah, kot klasik v litrski steklenici, kot izbrani teran v liniji elite, samo v najboljših letnikih pod oznako prestige in po štirih letih staranja v hrastovih sodih še kot teranton. V pripravi pa je nova blagovna znamka najbolj prestižnih vin te kleti La Marie, v kateri bosta le teran in vitovska iz najboljše lege Device Marije v Komnu.

»Celotna strategija vinogradništva na Krasu je bila zadnjih 20 let usmerjena v nižanje pridelka, ko pa dosežeš višjo kakovost, pa je ne smeš preliti v steklenice, saj to pomeni višjo stopnjo alkohola. Teran PTP (priznano tradicionalno poreklo) je v pravilniku namreč omejen na 13 %, kar izvira iz preteklosti, vendar pa se je vmes spremenila tako njegova kakovost kot podnebne razmere. Vrhunska vina z manj kot 13 % alkohola niso primerna za staranje, pa tudi kupec pričakuje od vina za 12 evrov nekaj več. Zato bi radi ločili teran v pravilniku in tudi na ocenjevanjih na sveže in zrelejše vino. Identiteto terana je treba ohraniti, a ga narediti takšnega, da ga bodo ljubitelji vin tudi radi pili. Hkrati pa se moramo o tem, kakšnega želimo, dogovoriti tudi pridelovalci sami,« poudari Colja. Konzorcij kraških pridelovalcev terana ter Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa sta zato na kmetijskem ministrstvu konec lanskega leta vložila predlog za spremembo pravilnika terana PTP.

Več pozornosti v zadnjem obdobju v Vinakrasu namenjajo tudi vitovski grganji kot avtohtoni sorti. Posajeno jo imajo sicer le na dveh hektarjih in jo kot edini pridelovalci sveže vitovske dobro prodajajo predvsem v Italiji. Pri sosedih, kjer jo v glavnem pridelujejo kot oranžno vino, je prav vitovska prvo vino Tržaškega Krasa, teran pa je precej manj pomemben. V prestižni različici La Marie bo vitovska macerirana, novost v kleti pa sta tudi dve penini iz vitovske: klasična v liniji prestige in druga kot naravno peneče vino pet-nat.

Iz vinograda Marije Device na Komnu bodo prestižna vina La Marie