Primorski vinogradniki so pred deževnim vikendom pohiteli s trgatvijo in stisnili že tudi večino rdečih sort grozdja. Kraški vinogradniki, ki pridelajo v regiji najmanjši delež vina, imajo pa zato v kleteh edinstveni adut – teran, so prav tako potrgali večino letošnjega letnika. Na trtah je le še nekaj refoška in cabernet sauvignona za vina višje kakovosti. Bele sorte so začeli trgati do deset dni prej kot običajno, dolgotrajno sušo pa so najtežje prenesle zgodnejše bele sorte, zlasti chardonnay, in zato dale bistveno nižji pridelek.

Kraški in vsi primorski vinogradniki pa bodo morali za ohranitev pridelka namakati vse več vinogradov.

 »Na Krasu je 130 priključkov za namakanje v kmetijstvu, trte pa je zalivalo okrog 250 od 700 registriranih vinogradnikov. Namakajo z vodo iz vodovoda, kar je sicer dodaten strošek, a jim tako vsaj uspe ohraniti normalen pridelek. Večina pa namakanja še nima urejenega, zato bo skupni pridelek na Krasu 35–40 % nižji, odvisno od lege, starosti trte in načina obdelave. V namakanih vinogradih pa bo pridelek 10 do 15 % nižji. Kakovost večinske sorte refošk je dobra, ob zadnji meritvi je bila vsebnost sladkorja 17 do 20 stopinj Brixa in skupne kisline 17 do 20 g/l, obarvanost pa izjemno dobra,« je dejala Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica.

V sežanski kleti Vinakras so večino, okrog 80 % trgatve na 50 hektarjih svojih vinogradov na Komnu opravili strojno z najetimi stroji. Cena storitve je 450 do 500 evrov po hektarju. Ročno pa je grozdje trgalo med 10 in 12 delavcev predvsem na terasah. Marjan Colja, direktor Vinakras, meni, da je strojna trgatev opravljena zelo kakovostno, saj stroj grozdje že sproti prebira in ga ne pušča po tleh. V kleti letos pričakujejo okrog 700.000 litrov vina, od tega 80 % terana, ki ga bodo stisnili iz 800 do 900 ton grozdja, polovico te količine od zasebnih vinogradnikov. Ceno grozdja so imeli že doslej med najvišjimi v državi, višajo jo po enakih odstotkih kot plače – te so se zvišale za 3 % in enako bo s ceno grozdja.

 76,5 centa/kg bo povprečna odkupna cena za letošnje grozdje, ki bo izplačano v štirih obrokih.

Med sortami v njihovih vinogradih je suša najbolj prizadela chardonnay, pridelek bo zato polovičen, nekoliko manj bo tudi malvazije, medtem ko je dober pridelek vitovske grganje, ki rada obilno rodi. S trgatvijo refoška za teran so začeli 20. septembra in ga bo po oceni le za desetino manj, ker so vse do šest let stare trte na desetih hektarih kapljično namakali in za to porabili 1000 kubičnih metrov vode. Starejših vinogradov suša ni prizadela, kar je tudi rezultat ustrezne priprave zemljišč ob obnovi, zlasti mletja kamenja, v katerega se trta globoko ukorenini. Vsako prihodnje leto bodo s kapljičnim namakalnim sistemom opremili dodatna dva do tri hektarje vinogradov. Namakanje namreč ne prepreči le izpada pridelka v tekočem letniku, temveč tudi propadanje trte in manjši pridelek v prihodnje.

VIŠANJE CEN VINA JE DVOREZEN MEČ

Vinarski sektor je zaradi zadnjih podražitev v enako težkem položaju kot celotno kmetijstvo.

 Letos cen vina na policah nismo zvišali, pač pa ga damo manj v akcije. Podražitve so zaradi omejene kupne moči pivcev tudi dvorezni meč. Vino je v kategoriji živil, ki se jim kupci v krizi lahko odrečejo. Razmere na trgu in tudi v naši prodajalni na dvorišču se po koroni še vedno niso normalizirale. Obenem pa se po zadnjih podražitvah že pozna pritisk na kupce, ki so začeli omejevati nakupe,« opaža Colja.

»Cena terana v litrski steklenici na dvorišču je štiri evre, na trgu sta dve polnitvi: za velike trgovske sisteme, kjer ga prodajo večino, ter nekoliko dražji in višje kakovosti za gostinstvo. Litrske steklenice količinsko predstavljajo polovični delež, buteljke pa 20 odstotkov. V kleti imajo torej dve avtohtoni vrsti vina – poleg terana še vitovsko različnih kakovosti – kot pet-nat in klasično penino (v liniji prestige) ter buteljčno. Marjan Colja ob betonskih jajcih, v katerih zorita teran in vitovska za vino La Marie.

Na trg pa prihajata dve novi polnitvi zorjenega terana in vitovske pod etiketo La Marie. Obe vini, označeni kot t. i. single vineyard, sta iz najboljše lege na terasah pod cerkvico Device Marije na Komnu. Omejena je na polnitev nekaj tisoč steklenic letnika 2018, vitovska pa je kletarjena v slogu oranžnega vina. Zorela je v lesenem sodu in betonskem jajcu, ki vinu doda mineralnost in nekoliko pospeši zorenje. V obeh posodah je zorel tudi teran. Nad tema dvema vrhunskima vinoma pa je kakovostno zaradi daljšega staranja le teranton. Obe vini sta za zdaj na prodaj le v prodajalni Vinakras v Sežani. Vitovska pa si kot sorta uspešno utira pot na domačem trgu in tudi v Italiji zlasti v sveži različici, saj naši zamejski rojaki v glavnem pridelujejo macerirano,« pove Colja.

Obenem si največji kraški vinar še vedno prizadeva utreti pot svojim vinom na tuje trge, kjer se je nekoliko sprostila prodaja na Kitajskem. Colja je po zadnji turistični sezoni še bolj prepričan, da bi se morali slovenski vinarji bolj osredotočiti na avstrijski trg, kamor je sicer težko prodajati, zato pa so to izredno dobri kupci na dvoriščih naših ponudnikov v turistični sezoni. Pri sosedih bi se morali več povezano predstavljati na različnih prireditvah.

POMANJKANJE DELOVNE SILE IN MANJ ITALIJANSKIH GOSTOV

V vinarstvu Štoka, kjer delata na kmetiji dve generaciji – Primož in Marica ter sin Tadej z ženo Mojco (in dveletno Julijo) – dodatne pomoči nimajo. Zato je delovna sila velika težava zadnjih trgatev. Domačih delavcev sploh ni, najeti sezonci iz tujine pa so dragi – z vsemi dovolilnicami in zavarovanjem 15 do 18 evrov na uro. Trgatev opravijo s pomočjo prijateljev in znancev. Stroški pridelave in kletarjenja se pri litrskih steklenicah še komaj izidejo, a pridelujejo z omejitvijo pridelka v glavnem vrhunska buteljčna vina, katerih cene so od 10 evrov navzgor.

Teran ima med njimi 70-odstotni delež, poleg tega pa še chardonnay, vitovska ter merlot in cabernet sauvignon, ki se zelo dobro prodaja. Delo v kleti je letos nekoliko zahtevnejše. Tadej pojasni, da dela že vsa leta po izkušnjah in občutku, belo grozdje macerira pet dni, rdeče pa 12 dni. K izboru vin je pred desetletjem dodal še pet-nat penino za trg ZDA, kjer se še vedno dobro prodaja. Tadej Štoka vse več vin zori v 120 barikih. Prihodnje leto namerava kandidirati na razpisu za mladega gospodarja za povečanje vinske kleti.

V Sloveniji prodajo večino vin v gostinstvo preko največjega slovenskega distributerja, 30 % polnitev pa izvozijo. Na ameriškem trgu so cene njihovih vin nekoliko nižje kot v Sloveniji, kjer so jih zadnje leto podražili za 15 %. Prodaja na dvorišču pa se po koroni na Krasu še vedno ni normalizirala, ker se italijanski gostje ne vračajo tako množično kot pred njo.