Vinogradniki imajo težave s širitvijo vinogradov

V slovenskem vinogradništvu poteka že vse od osamosvojitve izjemen padec vinogradniških površin, v treh desetletjih se je obseg vinogradov zmanjšal iz 25.000 hektarjev na 14.600 hektarjev. Sektor se je skrčil tako iz gospodarskih razlogov, ker se pridelava grozdja zaradi prenizkih odkupnih cen ne izplača več, kot tudi demografskih, saj se je generacija, ki se je s trtami ukvarjala ljubiteljsko, postarala, mladi pa v nadaljevanju tega predragega konjička ne vidijo več smisla. S krčenjem sektorja pa se izgublja gospodarski pomen najbolj prestižne kmetijske dejavnosti in se zaraščajo najbolj strme površine, na katerih druge kmetijske kulture ne uspevajo.

Na drugi strani pa vinogradniki na terenu zadnji dve leti vse glasneje opozarjajo, da še tisti, ki bi svoje vinograde radi širili in imajo tudi gospodarsko perspektivo, tega ne morejo. Ob načrtovanem prestrukturiranju oz. obnovi vinogradov se srečujejo z izjemno veliko administrativnimi ovirami.

Danil Steyer, znan vinogradnik in vinar iz Plitvice pri Gornji Radgoni, je začel s pridelavo na 0,5 hektarja vinograda in jo v treh desetletjih razširil na sedanjih 20 hektarjev. Pri tem so mu bila v veliko pomoč sredstva za prestrukturiranje vinogradov. Del vinogradov je v preusmeritvi v ekološko pridelavo. Na leto družina Steyer z vinogradi na Plitvičkem Vrhu ter na obronkih Pohorja pridela 80.000 litrov vina. Hiša Steyer se je uveljavila predvsem s sorto traminec, površine pa bi radi še razširili, saj načrtujejo, da bosta v nekaj letih prevzela kmetijo hči Vaneja, ki študira gostinstvo in turizem v Avstriji, in sin Mark, ki se je odločil za študij na vinogradniški fakulteti v Vipavi.

»Na kmetiji načrtujemo še dve dodatni delovni mesti, lani pa sem kupil še kmetijo na Aženskem Vrhu s 5,5 hektarja vinograda. Ker pa so na njej vinograde že pred tem izkrčili, za to površino nimam sadilnih pravic in jih iščem vse naokrog. Na Plitvičkem Vrhu, kjer obdelujem osem hektarjev, sem izkrčil en hektar in ga prenesel na površino na Aženski Vrh. Postopek poteka tako, da je treba prenesti GERK, kjer je bil vinograd, na površino, kjer bo novi vinograd, in pridobiti dovoljenje AKTRP in upravne enote. AKTRP površino tudi pregleda. Težave pa imam na treh hektarjih vinogradov, ki sem jih imel v najemu od soseda, ki jih ni obdeloval. Sedaj se je odločil, da zemljišča ne bo več oddajal, temveč želi tam imeti travnik za ovce. Jaz pa sem na tej isti površini za 0,8 hektarja vinograda vložil zahtevek za prestrukturiranje in želel prenesti sadilno pravico za to površino na drugo lokacijo, vendar moram imeti vinograd še dve leti v najemu. Ta težava je sedaj za nas nerešljiva, vinogradniki pa v glavnem izvemo za možnost nakupa površin šele, ko so stari vinogradi že izkrčeni.

»Gospodarstveniki v Sloveniji stopijo skupaj, kadar imajo težave, do kmetijstva v celoti pa se obnašamo mačehovsko, in če nam bodo površine vinogradov padle pod 10.000 hektarjev, praktično ne bomo več vinorodna regija. Vino bomo kupovali od sosedov, ki imajo preveč vina in jim seveda ni v interesu naša pridelava. Mi pa vino uvažamo, ker ga imamo premalo in bi nam zato moralo biti v interesu, da se površine vinogradov ohranijo,« zaključi Steyer.

UREDITI PRENOS SADILNIH PRAVIC

Zaradi številnih tovrstnih težav na terenu od Štajerske do Primorske so to problematiko obravnavali tudi svetovalci, specialisti za vinogradništvo in vinarstvo, pri KGZS.

Simona Hauptman, vodja svetovalne službe iz KGZ Maribor in strokovna tajnica pri odboru za vinogradništvu na KGZS, nam je dejala, da s kolegi opozarjajo, da je treba na pristojnem ministrstvu najti rešitev v primerih opuščanja vinogradov, ko so izgubljene tudi sadilne pravice. »Na to opozarjajo tako majhni vinogradniki, člani združenja Vinis, kot Združenje družinskih vinogradnikov. Če teh težav ne bomo rešili, bomo izgubili še več vinogradniških površin in kleti ne bodo več imele grozdja za vino, ki ga je že sedaj premalo. Kratko bodo potegnile tudi velike kleti, ki odkupujejo grozdje od malih pridelovalcev. Treba se je zavedati, da gre tudi vinogradniški razvoj v vse večjo specializacijo. Pred dvema desetletjema so imeli tudi v Avstriji povprečno majhne vinogradniške kmetije, toda del le-teh je pridelavo povečal, drugi del pa opustil. Podobno se dogaja tudi pri nas, zato moramo spodbujati profesionalizacijo tega sektorja in kmetijam, ki delo nadaljujejo, pomagati. Specialisti za vinogradništvo smo zato predlagali, da se uredi prenos sadilnih pravic iz rezervnih površin na državni ravni. Glede na izjemno nizek obseg oz. negativni trend obnov ter padec skupnih vinogradniških površin v zadnjem obdobju sadilnih pravic iz površin rezervnega sklada, ki ga imamo kot država, sploh nismo koristili. Za reševanje tega problema smo zato zaprosili za sestanek s pristojnimi za vinogradništvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in čakamo na njihov odgovor.

Na MKGP smo pridobili informacije o letošnjih vlogah za prestrukturiranje vinogradov. Do 3. aprila je 65 vlagateljev oddalo vloge za 38 hektarjev. Ker je rok za oddajo 16. junij, ta številka ni dokončna. Za vse ukrepe vinske ovojnice je skupaj namenjenih 4,85 milijona evrov evropskih sredstev (za prestrukturiranje vinogradov, promocijo na tretjih trgih in obveščanje), pri čemer je za prestrukturiranje vinogradov okrog 3,8 milijona evrov. Če za promocijo na tretjih trgih in obveščanje ne bodo porabljena vsa razpoložljiva sredstva, bodo prerazporejena za prestrukturiranje vinogradov, tako da bo znesek še nekoliko višji. Lani je bila podpora 25 tisoč evrov na hektar. Na MKGP ocenjujejo, da bo približno tako tudi letos.