Vinogradniki v Goriških brdih so z mislimi že pri trgatvi, čeprav pričakujejo, da se bo letos začela v normalnih rokih nekje med 5. in 10. septembrom, pridelek pa bo v Brdih nekoliko nižji od lanskega. V kleti KZ Brda pričakujejo med šestimi in sedmimi milijoni kilogramov grozdja, nekaj ga bodo odkupili tudi od pridelovalcev brez dolgoročnih pogodb. Za nekaj manj kot 400 vinogradnikov KZ Goriška Brda je pridelovalna sezona za vinski letnik 2021 zaradi nepredvidljivih vremenskih pogojev ena zahtevnejših.

»Po topli zimi so bile trte že februarja polne soka, temu pa je sledilo mesec in pol dežja in hladnega vremena. To je zelo vplivalo na oplodnjo in slabo kondicijo trt, v Brdih pa razen grozdja letos ni nobenega sadja,« predstavi muhasto letino Goran Jakin, vodja svetovalne službe v zadružni kleti. Cvetenje vinske trte je bilo razpotegnjeno, oplodnja pa normalna, a z manjšo zakasnitvijo, kar bo vplivalo tudi na čas trgatve. Na posameznih trtah je bila razlika v cvetenju posameznih grozdov na isti trti tudi do deset dni, tako da je ponekod grozdje na trti že obarvano, poleg pa še zeleno. Dežju pa so sledile izjemno visoke junijske temperature, ki so zaustavile razvoj in rast jagod, zato so bolj drobne. Trte, ki so imele spomladi veliko vode, pa so razvile veliko listne površine in v vročini doživele stres.

V teh razmerah so jo slabše odnesle bele sorte, ki cvetijo prej, teh je v briških vinogradih največ, okrog 70 odstotkov, medtem ko pričakujejo pri merlotu in cabernet sauvignonu, ki cvetita kasneje, količinsko boljši pridelek. Pridelek belih sort je ponekod zmanjšala še pozeba, davek je na višjih legah, zlasti pri rebuli, pobrala še suša, toča pa na srečo doslej samo v Gornjem Cerovem. Visoke avgustovske temperature bi lahko pridelek še zmanjšale.

ČAKA VINOGRADNIKE PODRAŽITVENI ŠOK?

Tudi zaščita vinske trte je bila v teh razmerah zahtevnejša. V prvem obdobju rasti so se vinogradniki več ukvarjali s peronosporo, z oidijem pa šele v drugi polovici julija, na srečo pa v tem obdobju ne more povzročiti večje škode. Povprečno so letos pridelovalci zadružne kleti škropili enajstkrat, količine uporabljenih herbicidov zmanjšujejo, botricidov proti gnilobi pa v glavnem ne uporabljajo. »Večina vinogradnikov je v ukrepih KOPOP, prek katerih prejmejo dodatne spodbude s 500 do 700 evri/ha. Pridelavo pa vse bolj usmerjamo sonaravno s kombinacijo ukrepov iz konvencionalne pridelave in z nekaterimi iz ekološke, ker menimo, da je srednja pot za ohranitev pridelka najbolj ustrezna. Tako smo začeli preizkušati nova ekološka sredstva proti gnilobi in oidiju na osnovi bacillus thuringiensisa, s čimer zmanjšujemo ostanke pesticidov v grozdju. Poskusno obdelujemo nekaj hektarjev na ekološki način, na treh hektarjih pa so vinogradniki posadili dve tolerantni sorti: sorelli, ki je podobna tokaju, in cantus, ki spominja na merlot. Ker potrebujeta le dve do tri škropljenja, in so torej znatno nižji stroški pridelave, grozdje pa zrelo prej, imajo te sorte v naših pogojih prihodnost,« je prepričan iz prakse Jakin.

Vinogradniki stremijo pri vseh ukrepih k nižjim stroškom, vključno z nižjo porabo sredstev za varstvo rastlin. Kljub temu se pridelava vsako leto draži, letos so se podražila goriva, kmetijski stroji, zaščitna sredstva. Ker so slednja za kooperante nakupili že lani, večjih podražitev letos še niso občutili. Po napovedih na osnovi gibanj cen na svetovnih trgov pa naj bi se ves kmetijski repromaterial podražil prihodnje leto, in sicer do 40 odstotkov. Glavni vzrok za to je pomanjkanje surovin in pretrganih dobavnih verig v času koronske krize. Podražitve bi lahko zato povzročile v pridelavi grozdja, v kateri vinogradniki že tako nimajo nikakršnih rezerv, pravi šok.

MARMORIRANA SMRDLJIVKA TUDI V VINOGRADIH

Tako kot na oljkah, sadju in zelenjavi se zadnja leta pojavlja novi škodljivec, marmorirana smrdljivka, tudi v vinogradih. Ta iz grozdja sesa sok in poškoduje jagode, le-te pa nato v dežju segnijejo. A na začetku trgatve, dokler je v vinogradih še veliko grozdja, z njo ni večjih težav, ker je razporejena, ko pa je nepobranih le še nekaj vinogradov, gre večina žuželk na preostalo grozdje in povzroča veliko škodo. Njihovo sledenje je mogoče le s feromonskimi vabami, toda vinograde, kjer so vabe obešene, je treba škropiti z insekticidom. Ker pa je bila škoda doslej manjša, jih v vinogradih za glavno briško klet še niso zatirali.

Dolgoročno viša stroške obdelave vinogradov zadnja leta v Brdih (tako kot po celi državi) še esca oz. kap vinske trte, zaradi katere so potrebne predčasne obnove. Po izkušnjah briških vinogradnikov je njeno zgodnje zatiranje najbolj učinkovito z injiciranjem vodikovega peroksida v les vinske trte, po tem pa le še takojšnja odstranitev okuženih trt. Bolezen najbolj napada sauvignon in cabernet sauvignon, v KZ Brda pa sajenje prvega še vedno spodbujajo, saj to rdeče vino dobro prodajajo. A skrajševanje rodne dobe vinogradov izjemno draži pridelavo, v vinogradih, starejših od 12 let, pa lahko leto odmre desetina trt. Zato so vse bolj na mestu razmišljanja o alternativnih sortah, med njimi je zadnja leta cabernet franc, ki na esco še ni občutljiv. V Sloveniji je posajen na izjemno skromnih površinah in pivci ga še zdaleč ne poznajo dobro. Vino te sorte pa je bilo že doslej zelo priljubljen dodatek v zvrsteh s cabernet sauvignonom in merlotom, saj jim dodaja začimbno-zeliščno aromatiko, česar druge sorte nimajo, in zato se počasi prebija tudi med ljubitelje vina.

KAKOVOSTNA RAST PRODAJE NA DOMAČEM TRGU

Poleg tega da je pridelava grozdja zaradi sprememb v naravi vse zahtevnejša in dražja, je vse težje prodati tudi vino. Pandemija je vinarje odrezala od enega najpomembnejših prodajnih kanalov, gostinstva. »V letošnjem letu smo ponovno koristili ukrep destilacije, prostora imamo dovolj, zato bomo odkupili ves pridelek naših in še nekaj od drugih pridelovalcev. S pogodbeniki imamo dogovorjene akontacijske cene (lanska povprečna cena v KZ Brda je bila 52 centov/kg). Večina od teh se je na ta sistem navadila in upamo, da bodo razmere čez dve leti, ko bomo plačevali grozdje letnika 2021, boljše,« je dodal Silvan Peršolja, direktor KZ Brda. Prodaja njihovih vin tujini poteka skladno z načrti, čeprav se je v času pandemije spremenila ekonomija celotnega vinarskega sektorja v svetu. »Najbolj nas boli zmanjšanje izvoza v Veliko Britanijo, kjer so zaprli številne restavracije, delovno silo pa odpustili. Te dni gostimo distributerje iz ZDA, v ameriški trg vlagamo veliko naporov. Na svetovnih trgih pa je izjemen pritisk avstralskih vinarjev, ki so jim zaprli vrata na Kitajskem. V za nas pomembni Italiji ostaja prodaja na enaki ravni, v Sloveniji pa beležimo kakovostno rast prodaje v trgovinah.

Kupci v cenovnem razredu tri do štiri evre za steklenico so prešli v kategorijo pet do šest evrov za steklenico in to je premik, ki si ga želimo. Toda srečujemo se z nerazumevanjem in izjemno birokracijo na državni ravni. Zadnja leta je bilo namenjenih promocijislovenskih vinarjev na tretjih trgih okrog 1,5 milijona evrov, porabili pa smo jih med 300.000 in 800.000 evrov na leto. Sedaj, ko je v svetu zaradi posledic pandemije izjemen pritisk na trge, pa jih v prihodnjem obdobju znižujemo na 605.000 evrov. In mi naj s temi sredstvi tekmujemo z novozelandskimi, avstralskimi ali italijanskimi vinarji?« je ogorčen Peršolja.