Ena glavnih značilnosti ekološkega vinogradništva je uporaba izključno organskih gnojil, obdelava tal s pristopi, ki izboljšujejo življenje in delež organske snovi v tleh. Obenem je v njem prepovedana uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. S tem pristopi vinogradniki, vključeni v  ukrep SKP 2023- 2027 Ekološko kmetovanje IRP 19 pridelujejo grozdje brez pesticidov, ohranjajo večjo biotsko pestrost, skrbijo za zdrava tla, čiste vode in ozračje. Hkrati se prilagajajo na podnebne spremembe.  

K tem ciljem pomembno  pripomore tudi sajenje tolerantnih sort vinske trte, ki so jih med prvimi v Sloveniji začeli saditi prav ekološki vinogradniki. Te sorte so  primerne zlasti za nižje in zatišne, za pridelavo težje  vinogradniške lege, ki jih je več v severnih pridelovalnih območjih, na Štajerskem in v Posavju. Na teh območjih so tolerantne sorte najboljša možnost za širitev ekološke pridelave v bistveno težjih pogoji kot na Primorskem.

Za tolerantne sorte je značilno, da so to v glavnem  križanci med evropsko vinsko trto (Vitis vinifera) in ameriškimi ali azijskimi vrstami, ki imajo naravno odpornost na bolezni ali nizke temperature. Ker so odporne predvsem na peronosporo in oidij, je potrebno veliko manj škropljenj vinske trte. Njihova pridelava je torej občutno cenejša. V Sloveniji so v register sort vinske trte vpisane in za sajenje uradno dovoljene v vseh treh vinorodnih deželah naslednje tolerantne sorte: johanniter, monarch, muscaris, solaris in souvignier gris, ter samo na  Primorskem še fleurtai, soreli in merlot khanuts. V kontinentalnem delu sta se najbolj uveljavili sorti solaris in souvigner gris. Grozd sorte solaris je srednje velik, razpotegnjen ohlapen in zbit.
Jagode so okrogle, zlato rumene, v polni zrelosti je vsebnost sladkorja zelo velika, tudi preko 100 stopinj Oe, kar omogoča zelo dobro ekološko vino ali grozdni sok. Zrela je zgodaj, sredi  avgusta do začetka septembra, in ker je zelo odporna na mraz, je  primerna tudi za področja, kjer trta sicer  ne raste. Vino te sorte pa spominja na chardonnay.

Grozdje  sorte souvigner gris pa je srednje veliko, podolgovato, ni kompaktno in zori septembra. Vino ima sadno cvetico in spominja na sauvignon in sivi pinot.

Tolerantne sorte sadi zaradi njihovih lastnosti tudi vse več konvencionalnih vinogradnikov, vendar pa se na koncu vinarji še vedno srečujejo z velikim izzivom, da je vina teh sort zaradi slabše prepoznavnosti na trgu težko prodati. Zato  je večina slovenskih vin iz tolerantnih sort na trgu v zvrsteh ali pod fantazijskimi imeni. Letos je KGZ Maribor organiziral tudi prvo ocenjevanje slovenskih vin iz tolerantnih sort grozdja.