Vsak deseti hektar v Nemčiji je v ekološki obdelavi, a do leta 2030 bi jih moralo biti bistveno več. Da bi dosegli cilje, mora zato politika stopiti na plin.

Po najnovejših podatkih združenja Bioland marca letos, kmetuje na ekološki način v Nemčiji 35.413 kmetij, v 2020 je vstopilo na novopribližno 1300 novih kmetijskih gospodarstev. Lani je bilov eko obdelavi za 5,3% več površin kot leta 2019, vendar je raslo počasneje. Novih kmetij je bilo 3,8% novih kmetij, leta 2019 jih je bilo 6,3%, kar predsednik Združenja predelave ekoloških živil (BÖLW )Felix Prinz zu Löwenstein pojasnjuje s pomanjkanjem zaupanja kmetov v politiko v naslednjih nekaj letih. Po drugi strani pa umirjena rast ne more biti posledica pomanjkanja potrošniškega povpraševanja po ekološki hrani: v koronskem letu 2020 je prodaja ekoloških proizvodov narasla za neverjetnih 22% na skoraj 15 milijard EUR, dvakrat toliko kot celotni trg hrane v Nemčiji.
Signali politike morajo biti jasnejši
Očitno je torej, da politika ne more slediti tržnemu potencialu- njeni signali
morajo hitreje usmerjati v ekološko kmetovanje: “Politiki morajo z ekološkim kmetovanjem reševati glavne naloge na področju varstva podnebja in okolja,” je opozoril Löwenstein.
Poleg tega so dobro znani cilji: 25% ekološkega kmetovanja naj bi bilo do leta 2030 v EU, 20% velja za Nemčijo, nekatere zvezne dežele imajo še bolj ambiciozne cilje. “Rast kmetij in površin v zadnjih letih še zdaleč ni dovolj hitra za doseganje ciljev zvezne vlade in zveznih držav,” je glede na številke dejal Jan Plagge, predsednik Biolanda.

Jan Plagge
Löwenstein je pozval k večji koherentnosti v politiki za hitrejši napredek v ekološkem kmetovanju. Kot primer je navedel načrtovano označevanje
 dobrega počutja živali, ki izključuje ekološko rejo živali; ali zakon o ekološkem kmetovanju v pripravi, ki pa ne upošteva dovolj pomembnih področij, kot je gostinstvo. Poleg tega mora zvezna vlada zagotoviti potrebna sredstva za nagrajevanje okoljske uspešnosti ekoloških kmetij. “Še vedno ni dovolj zavzetosti, da bi se cilji spremenili  v ukrepe, ki bodo ekološkemu kmetovanju dali potreben zagon v naslednjih desetih letih in ekološkim kmetom zagotovili varnost pri načrtovanju,” je komentiral Plagge.

Rast odvisna od strateških načrtov članic EU

V EU se je površina ekološkega kmetovanja leta 2019 povečala za 0,8 milijona hektarjev, kar je skoraj 6-odstotno povečanje. Prvo mesto med ekološkimi površinami ima še vedno Španija s skoraj 2,4 milijona hektarjev, Francija  jo je skoraj dohitela  z 2,2 milijona hektarjev, sledi Italija z 2 milijona hektarjev.

Dobrih 8% kmetijskih površin v EU jev ekološkem kmetovanju, tako da je tudi tu še dolga pot do cilja 25% – potrojitev sedanjega območja. Tako kot v Nemčiji se je tudi v EU rast površine v primerjavi s predhodnim letom upočasnila.

Tudi v celi EU je trg ekoloških proizvodov v letu 2019 rastel hitreje kot površine, in sicer za osem odstotkov. Močno povečanje ekoloških izdelkov zaradi koronakrize in zapora v te številkah še ni vključeno. Danska s svojimi programi za ekološko hrano v javni prehrani kaže, da dosledna politika pri spodbujanju kupcev pospešuje ekološko kmetovanje- država je bila leta 2019 z 12,1% ekološke hrane na celotnem živilskem trgu vodilna v svetu. “Podatki kažejo na potencial evropskega ekološkega trga za doseganje ciljev obeh strategij EU- o biotski raznovrstnosti in “od Vil do vilic”,” je povedal Eduardo Cuoco, direktor IFOAM Organics Europe. Da bi ekološki sektor dosegel cilje, potrebuje politično podporo na vseh ravneh. To vključuje dober pravni okvir in zadostno financiranje v okviru skupne kmetijske politike – z jasno prednostjo ekološkemu kmetovanju v nacionalnih akcijskih načrtih. Ekološko kmetovanje se lahko v prihodnosti financira iz drugega stebra SKP in tudi iz okoljskih shemi v prvem stebru. Vendar samo to še ni zagotovilo za uspešno preusmeritev, ključni so strateški načrti, ki jih pripravljajo sedaj članice EU.

Jan Plagge meni, da je uspeh, da je Evropska komisija v zelenem dogovoru prvič posebej navedla ekološko kmetovanje kot osrednji instrument za dosego potrebnega prestrukturiranja kmetijske in živilske industrije. A izvedba ga skrbi tudi njega.

Postavljen je bil okvir za reformo SKP, ekološki trg raste in kmetje so se pripravljeni preusmeriti. “Največje tveganje je v vmesnem prostoru,” je dejal predsednik Biolanda, ki je tudi predsednik IFOAM Organics Europe. Ker je že znano iz strateških načrtov nekaterih držav članic, so znaki bolj usmerjeni k preprečevanju ekološke pridelave kot pa podpori.

“Ključne so odločitve Komisije, ki mora preveriti, ali  dajejo ukrepi v strateških načrtih ekološkim kmetijam in tistim v presmeritivi, v resnici prednost. Države članice bi morale biti obvezane k oblikovanje ciljev, finančnih načrtov in ukrepov za širitev ekološkega kmetovanja.

 “Nacionalne cilje  bomo natančno preverili, ” je obljubil Burtscher. Konec marca želi Komisija predstaviti svoj ekološki akcijski načrt za obdobje 2021–2027, nato pa pričakuje akcijske načrte na nacionalni ravni. “Mislim, da je signal Komisije očitno prišel do ekološkega sektorja. Rast ekološkega kmetovanja bo merilo uspeha strategije od kmetije do vilic!”, pravi komisar  EU  za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.