Vizija slovenskega kmetijstva do 2040

Do leta 2027 nastaja ključna evropska in slovenska zakonodaja za kmetijstvo v finančni perspektivi 2028 do 2034. Slovenija zato pripravlja nov strateški načrt Skupne kmetijske politike (SKP), za katerega bo osnova hkrati nastajajoča vizija razvoja slovenskega kmetijstva do 2040. Tej temi je bil namenjen tudi posvet pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Agri v Gornji Radgoni, prvi na to temo je bil marca. Maja je bila izvedena medresorska delavnica, na kateri so pridobili stališča o prehranskem sistemu, jeseni pa sledijo delavnice o najbolj perečih vprašanjih in o nadaljnjem razvoju celotnega sektorja.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je povedala, da so v spletni anketi o trendih in rešitvah povprašali 49 nevladnih organizacij. V pripravi je usmerjena anketa za kmete, nato bo sledila razprava za širšo javnost. »Vsi skupaj nosimo veliko odgovornost do mladih kmetov in potrošnikov. Vizija do 2040 bo vključila celotno verigo od vil do vilic, zato je treba razmišljati dolgoročno zaradi geopolitičnih razmer ter prehranske in demografske krize, ki opozarjata, kako pomembni sta delovna sila in socialna varnost. Potrošniki spreminjamo navade, ker pa bo izzivov vse več, je treba vzpostaviti trajni dialog vzdolž celotnega prehranskega sistema. Soočamo se tudi z vedno več finančnimi omejitvami na ravni EU, zato je pomembno, da ne rešujemo samo kmetijske politike. Zagotoviti je treba tudi druge vire in skupaj z drugimi politikami poiskati mehanizme za razvoj kmetij.«

KRIZA V KMETIJSTVU SE POGLABLJA

Dr. Emil Erjavec, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je predstavil ekonomske, družbene in okoljske kazalnike trajnosti kmetijsko-prehranskega sistema. Ključna vidika ekonomske trajnosti sta produktivnost in obseg pridelave. Obseg kmetijskih zemljišč v rabi (KZU) se postopno zmanjšuje, v primerjavi z letom 1900 obdelujemo v državi pol manj površin, stalež živali stagnira. V prašičereji je velika kriza in trend, da gremo do 2040 proti ničelni točki, kar ogroža kmetijsko-prehranski sistem in živilsko predelavo.

Število največjih kmetij z več kot 50.000 evrov standardnega prihodka, kar pomeni eno delovno mesto na kmetiji, se je podvojilo, in te bodo do 2040 obdelovale četrtino vseh površin predvsem na račun zmanjševanja manjših kmetij; majhne kmetije živinorejo opuščajo, večje se koncentrirajo.

»V pridelavi je občutek, da stvari ne gredo naprej, a to ni res, ta raste – rastlinska bolj kot živinorejska na račun povečevanja storilnosti največjih kmetij. So pa prisotna velika nihanja, dohodki se vsako leto spreminjajo in v teh pogojih je težko kmetovati. Ključna je dodana vrednost na zaposlenega v kmetijstvu, v kateri močno zaostajamo za povprečjem EU. Na evropski ravni se dodana vrednost zvišuje predvsem na račun vzhodnoevropskih članic. V živilskopredelovalni industriji sledimo trendom, pomemben kazalnik je, da se delež izvoza povečuje in dosega čez 50 %. Konkurenčnost v celoti pa je treba povečati s pomočjo znanja in povezovanja, potrebujemo integrirane verige, ki bodo temeljile na prepoznavnih proizvodih in odnosu slovenskega potrošnika do njih, da bodo kmetje zaslužili višjo dodano vrednost. Kriza v kmetijstvu se poglablja, zmanjšuje se delež kmetijskih podpor v dohodku, kmetije so bolj odvisne od tržnih rezultatov in njihov položaj bo odvisen od tega, kaj bo prinesla reforma SKP.«

»Trendi so sivi, ne črni in ne beli, za večino kmetij in podjetij je stanje neugodno, vmes pa so dobre zgodbe. Na eni strani so sodobne kmetije, ki gredo v smeri digitalizacije in intenzifikacije, na drugi strani pa srednje velike kmetije, ki so steber podeželja in jih potrebujemo, a zgolj od kmetijstva ne bodo mogle preživeti.«

Temeljno vprašanje je, kaj s pridelavo: trendi so pozitivni, a virov ne izkoriščamo na trajnostni način, mogoče bi bilo pridelati in v agroživilstu predelati bistveno več. Konkurenčnost je treba izboljšati z rastjo produktivnosti, kar je razvidno tudi v trgovinski bilanci, je osvetlil dr. Emil Erjavec.

TRAJNOST IN DOBER DOHODEK KMETOV SE NE IZKLJUČUJETA

Drugi vidik, s katerim se kmetijstvo ni ukvarjalo, so vsebine, kot so kakovost in odpadki hrane ter dobro počutje živali. To je vse bolj v ospredju pri državljanih in različnih družbenih skupinah. Na področju varnosti hrane smo med prvimi petimi v EU, saj se uporaba fitofarmacevtskih sredstev in antibiotikov znižuje. Še vedno zaostajamo v komuniciranju s potrošniki, večina prebivalstva pa se prehranjuje slabo, a se to še ne opazi, ker se izboljšuje zdravstvena oskrba.

»Potrebujemo močne verige, ki bodo zadovoljevale potrošnike na trajnostni način in hkrati dajale dohodek kmetom in pridelovale ekološko, kar se ne izključuje. Potreben je premik, kako narediti sistem naravovarstven, da bodo kmetje lahko živeli. Gre za različne pristope za različne tipe območij – na enih bo v ospredju narava, na drugih pridelava hrane.

Do ekološkega kmetijstva smo na ravni države še vedno zadržani, podatki pa niso tako slabi. Ker smo na področju ohranjanja narave na enem najbolj ogroženih območij, se bo moralo kmetijstvo izjemno prilagoditi, a pri tem ne bodo pomagale le tehnologije. Točkovna intenzifikacija na nekaterih mikro območjih in naraščajoče zaraščanje uničujeta naravne habitate. Krajina in ekosistemi se nam zato slabšajo, kar potrjuje slovenski indeks ptic, slabša pa se tudi biotska pestrost.

Simona Vrevc, v. d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo, je dodala, da je eden ključnih namenov vizije kmetijstva in prehranskega sistema zagotoviti bolj odporen prehranski sistem. Strateški vidik strategije je zato zelo pomemben. Na območjih, kjer kmetje prenehajo s kmetovanjem, je treba preprečiti negativne posledice za podeželje. Zaradi podnebnih sprememb bo treba nadgraditi sisteme in narediti premike, škodni dogodki so vedno pogostejši. Ključno vprašanje za nadaljnjo razpravo pa je dvojna struktura kmetijskih gospodarstev, na eni strani konkurenčne in na drugi strani večfunkcionalne kmetije, kjer je v ospredju teritorialni vidik. Kmetije, kjer je v ospredju njihova večnamenska vloga v prostoru, bo treba obravnavati drugače od tržnih.