Evropska komisija je 15. decembra sprejela zadnje poročilo o izvajanju vodnih pravil EU, katerih cilj je, da bi bila vsa evropska vodna telesa v dobrem stanju do leta 2027. Poročilo meri napredek držav članic EU j. Kaže, da so razlike  do popolne skladnosti s cilji okvirne direktive o vodah še vedno precejšnje.
 
Države članice EU izvajajo svoje programe ukrepov, zlasti za boj proti onesnaževanju ter na področju učinkovite rabe voda, vendar zaradi  nezadostnega financiranja to ne poteka dovolj  hitro. Za zmanjšanje tveganja poplav po Evropi je potrebno dosledno izvajanje direktive o poplavah in čezmejno sodelovanje.
Komisar za okolje, ribištvo in oceane Virginijus Sinkevičius je predstavil, da
suša in vodni stres vsako leto povzročita 9 milijard evrovškode,  če ne štejemo škode za ekosisteme in ekosistemske storitve.

“Le zdrave reke in jezera nas lahko pomagajo zaščititi pred naraščajočimi izzivi suše in poplav. Medtem ko  države članice napredujejo v pravo smer, moramo več vlagati v upravljanje voda. Evropski zeleni dogovor je edinstvena priložnost za skupno izboljšanje  odpornosti na pomanjkanje  vode z zagotavljanjem pametnega izvajanja upravljanja voda v vseh politikah.”
 
Poročilo kaže, da je bilo do sredine cikla upravljanja voda od leta  2016 do 2021 izvajanje ukrepov v vseh državah članicah pravočasno, le v nekaterih primerih z zamudami. V primerjavi s prejšnjim obdobjem so vse države članice poročale o ukrepih, nekatere pa so zaključile poročanje in zdaj pokrivajo vsa svoja vodna območja.
 Večina držav članic je dosegla določen napredek pri zagotavljanju dobrega  stanja na rečnih vodnih telesih in stopnji izvajanja ukrepov, potrebnih za doseganje dobrega stanja. Države članice so poročale tudi o ovirah, na katere so naletele pri izvajanju ukrepov- glavne so premalo sredstev, zamude in  težave z  upravljanjem. Cena vode jo močno orodje za izboljšanje učinkovitosti rabe  voda, ker prispeva k učinkovitejšemu in trajnostnemu upravljanju ter povečuje privlačnost sektorja za sofinanciranje  zasebnega sektorja.
 Glede na ločeno oceno in monitoring pa  večina članic spremlja 12  snovi v vodah, k čemur jih zavezuje  Direktivi o okoljskih standardih in kakovosti iz leta 2013.
Polovica držav članic je  izboljšala zbiranje podatkov ali metodologije za predhodno oceno poplavne ogroženosti. Čeprav se je razprava  o poplavah v urbanih območjih in dvigu morske gladine okrepila, so še vedno najpogostejše poplave rek (dve tretjini vseh) kot vir večjih poplav v EU. Za veliko večino držav članice  pa vključuje možnosti poplav in njihovo preprečevanje  upošteva posledice prihodnjih poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarsko dejavnost.
 Bolje zaščititi kmetijska zemljišča
Zadnje poročilo Evropske komisije  želi okrepiti našo bazo znanja o stroških in naložbah v vodnem sektorju ter o ustreznih mehanizmih financiranja v državah članicah EU. Ugotavlja, da stroški kapitalskih naložb in  ukrepov, načrtovanih v trenutnem ciklu okvirne Direktive o vodah (2016–2021), znašajo najmanj 142 milijard evrov. Treba je opozoriti, da je vpliv suše na gospodarstvo EU trenutno ocenjen na 9 milijard evrov na leto, vendar bi lahko do konca stoletja dosegel 65 milijard evrov na leto. Skupni stroški zmanjševanja tveganja poplav za obdobje 2016–2021 dosegajo najmanj 14 milijard evrov, to  pa je treba primerjati s pričakovano letno škodo v višini 21 milijard evrov do  leta 2050 po scenariju, da se bo temperatura zvišala  za 2 °C , če ne bo  prilagajanja.

 Študija o poplavah in kmetijstvu pa  ugotavlja, da je treba kmetijska zemljišča bolje zaščititi pred poplavami in zagotoviti boljšo odpornost. Poleg tega je treba bolje izkoristiti sredstva EU za ukrepe za obvladovanje  poplav, izboljšati usklajevanje med ustreznimi okoljskimi in kmetijskimi organi v državah članicah ter kmetijskim svetovalcem in kmetom zagotoviti boljše svetovanje o obvladovanju tveganja poplav.