Ministrstvo za okolje in prostor je  dalo v javno obravnavopredlog Uredbe o regijskem parku Pohorje. Za ovršje masiva Pohorja, ki predstavlja bodoči regijski park, je značilna izredna naravna ohranjenost in krajinska pestrost s pogostimi in izjemnimi naravnimi pojavi.  Območje bodočega regijskega parka leži na nadmorskih višinah nad 1200 metrov in zavzema približno 6000 hektarjev.

Župani šestih pohorskih občin Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju in Slovenska Bistrica so v letu 2017 na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili pobudo za zavarovanje Pohorja. Svojo namero o priključitvi pobudi je lansko leto potrdila  tudi občina Ruše.

Strokovne podlage je v lanskem  pripravil  Zavod RS za varstvo narave, na podlagi katerih je MOP pripravil osnutek akta za zavarovanje tega območja kot regijskega parka. Osnutek akta o zavarovanju je bil usklajen z vsemi občinami, od  10. januarja do 11. marca 2022 pa  poteka javna predstavitev osnutka akta o zavarovanju. V tem času bodo organizirane bodo tudi javne razprave, zaradi neugodnih razmer povezanih s Covid-19,  preko video povezav. V času javne predstavitve je gradivo na vpogled tudi na spletni strani E-demokracija in spletnih straneh občin.

Zakaj ustanovitev regijskega parka?
Zaradi izjemnih naravnih danosti je območje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Na območju Regijskega parka Pohorja prevladujejo kisloljubni smrekovi, barjanski javorjev in bukovi gozdovi,ki predstavljajo življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Na tem območju  najdemo pa tudi več kot 40 vrst na »rdeči seznam« uvrščenih gliv. V regijskem parku Pohorje so gozdni rezervati ter planje z značilno travniško strukturo in posameznimi drevesi smreke ter jerebike. Na območjih , kjer zaradi reliefa in neprepustne kamninske podlage voda zastaja so nastala, visoka barja, barjanska jezerca in okna, gorska barjanska ruševja in barjanska smrekovja. Visoka barja so življenjski prostori redke in ogrožene barjanske favne in flore, zato tukaj najdemo več vrst redkih in ogroženih kačjih pastirjev, metuljev, arniko, brstično lilijo, panonski svišč in celotno skupino šotnih mahov.

Da bi se ta območja ohranila in hkrati omogoči kakovostno preživljanje prostega časa lokalnim prebivalcem, kot tudi da se usmerja trajnostno rabo naravnih virov ter zmanjšuje obstoječe in preprečuje dodatno obremenjevanje okolja, se je v preteklih letih vedno bolj krepilo razmišljanje o zavarovanju tega edinstvenega območja narave. V to smer so bili v preteklosti usmerjeni številni projekti (NATREG, WETMAN, ALPA, EGP SUPORT, ENJOYHERITAGE, LIFE TO GRASSLANDS), na MOP pa je bila pred štirimi leti poslana tudi pobuda za zavarovanje Pohorja podpisana s strani šestih županov občin.

Kaj prinaša ustanovitev regijskega parka?
 Zavarovano območje je priložnost za sodelovanje javnih služb iz različnih področij z vidika doseganja sinergije med varstvom okolja in socio-ekonomskim razvojem, za doseganje  ekonomske učinkovitosti vlaganja javnih sredstev ter za zviševanje podjetniških priložnosti, ki izhajajo iz potencialov ohranjene narave in pomenijo dvig kakovosti bivanja za prebivalce na širšem območju parka.

Med prednosti, ki jih prebivalcem in lokalnim skupnostim prinaša ustanovitev regijskega parka, predvsem pa njegovo uspešno upravljanje, zagotovo velja v prvi vrsti še poudariti zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju, ohranitev vrst, ki so drugje v Evropi že skoraj izginile, ohranitev značilne krajine ter večjo prepoznavnost območja. Ne gre pa prezreti tudi strokovno tehnične pomoči s strani upravljavca ter večji in učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi posegi in dejavnostmi.

Regijski park v prostor prinaša tudi nekatere omejitve. Na celotnem območju parka ne bo dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti parka, predvsem z vidika doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.

V predvidenem regijskem parku bo gospodarjenje s kmetijskimi površinami in z gozdom potekalo enako kot do sedaj, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, dodatnih omejitev ne bo. Omejitve se nanašajo predvsem na nove gradnje in izvajanje dejavnosti izven za to določenih območij in vožnjo z motornimi vozili izven za to določenih cest.

V okviru javne obravnave lahko javnost poda pisne pripombe in mnenja na osnutek Uredbe o Regijskem parku Pohorje. Pripombe in predlogi se lahko do 11. marca 2022 dajo pisno na mestih javne predstavitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov: uredba-pohorje.mop@gov.si (v rubriko »zadeva« se navede ključne besede »Pripomba na osnutek Uredbe o Regijskem parku Pohorje«).