V dveh največjih evropskih pridelovalkah vina- Italiji in Franciji pričakujejo vinogradniki in vinarji letos zaradi neugodnih vremenskih pogojev nižji pridelek grozdja, v Nemčiji in sosednji Avstrija pa na ravni lanskega. Izpad v nekaterih francoskih in avstrijskih regijah bodo nadomestile tiste, ki so imele letos ugodnejše vreme.
V Italiji bi lahko bil letnik vina 2023 zaradi ekstremnih vremenskih po oceni nacionalne kmetijske družbe Coldiretti nižji do 14 %, čeprav je še veliko odvisno od vremena med trgatvijo. Skupni pridelke bi tako lahko bil 43 milijonov hektolitrov, medtem ko je bi lani 50 milijonov hektolitrov. Če se bo ta ocena izkazala za pravilno, se bo leto 2023 skupaj z leti 1948, 2007 in 2017 uvrstilo med količinsko najslabše italijanske vinske letine. Italijanski vinogradniki menijo, da plačujejo visoko ceno za podnebne spremembe, in navajajo nedavne vremenske dogodke, od vročinskih valov do neurij. Najbolj južna in največja italijanska vinorodna regija Sicilija se je letos borila z uničujočimi požari v naravi. V vinogradih so se pojavile težave zaradi vpliv vročine pa tudi peronospore. Združenje vinarjev Assovini Sicilia je kljub temu sporočilo, da kakovost grozdja leta 2023 ni ogrožena, čeprav nekatere kleti pričakujejo znatno nižji pridelke grozdja. Zaradi vročine so izgubili okrog 40 odstotkov pridelka. Del severne Italije pa se je julija in avgusta soočil z vrsto silovitih neurij s točo, vendar je potencialni pridelek v Piemontu, Lombardiji in Benečiji za zdaj zdi stabilen.

Francija napoveduje stabilen pridelek vina
Francoski vinarji ocenjujejo, da bo pridelek grozdja in vina v letu 2023 približno na ravni lanskega letnika, saj bo nadpovprečna pridelava v Šampanji in Burgundiji nadomestila izpad zaradi bolezni vinske trte na območju Bordeauxa, je v prvi uradni napovedi zapisalo francosko ministrstvo za kmetijstvo. Francoski vinarji pričakujejo letos v kleteh skupaj na 44 do 47 milijonov hektolitrov vin, medtem ko je bilo v letniku 2022 v kleteh 45,4 milijona hektolitrov. Ta količina ustreza petletnemu povprečju ali pa bo celo malo nad njim. V Burgundiji bo pridelava grozdja višja od petletnega povprečja, kljub nekaj pritiska peronospore in oidija in lokalno nekaj poškodb zaradi toče. Nadpovprečen je pridelek tudi v Šampaniji, vinski potencial je obetaven tudi v Beaujolaisu z optimalno vlago v tleh po lanski suši. Razmere so zapletene v Bordeauxu, kjer so zaporedne nevihte in visoke temperature maja in junija ustvarile ugodne pogoje za razvoj peronospore, pogoste padavine pa ovirale pravočasne ukrepe za zaščito vinske trte. Po navedbah kmetijska zbornica Gironde je vsaj 90 % trt prizadela peronospora. V Franciji bo zaradi suše pridelek nekoliko nižji tudi v letošnji Languedocu in Roussillonu, a gledano v celoti bo boljši kot v Italiji in Španiji.
Trgatev v Avstriji na petletnem povprečju
Uradno oceno letošnje trgatve je minuli teden predstavila tudi Avstrijsko združenje vinarjev – Österreichische Wein Verband na tiskovni konferenci. Predsednik Johannes Schmuckenschlager je na tiskovni konferenci minuli teden dejal, da je za vinogradniki izjemno nepredvidljivo in zahtevno leto. Pomlad je bila netipično suha, zatem je sledilo dolgo hladno obdobje, in zato kasnejše brstenje, kar je bilo ugodno z vidika nevarnosti spomladanske pozebe. Zaradi majskih padavin je bilo kasnejše tudi cvetenje, padavine so povzročile, da se nekatere sorte sploh niso oplodile. Vsi ti dejavniki so napovedovali, da bo poprejšnjih nekoliko zgodnejših trgatvah letošnja spet v normalne časovnem roku med 10. in 20 septembrom. To se je tudi uresničilo, saj je te dni živahno v vseh treh avstrijskih vinorodnih deželah: Spodnji Avstriji, Gradiščanski in Štajerski. Kakovosti grozdja gre te dni na roko tudi vreme, saj topli dnevi in hladne noči ugodno vplivajo na sestavo aromatskih snovi. Prav tako pa je ugodna sestava in razmerje kislin in sladkorja v grozdju. V vseh treh deželah so imeli zaradi neurij izpad, ki bo naravni države okrog deset odstotne, največji pa v južni Štajerski, kjer so nekatera vinogradništva ostala popolnoma brez pridelka. Zanje iščejo pomoč v okviru kmetijskih ukrepov. Avstrijski skupni vinski letnik grozdja pa bo glede na vse naštete vremenske ujem na ravni zadnjih pet letnikov okrog 2,3.hektolitrov

Okvirček: « Zadnjih pet let so količine avstrijskih vin stabilne med 2,3 in 2,6 milijona hl, kar je za vinarje zelo pomembno zlasti z vidika zagotavljanja količin za izvozne trge. Avstrijska vina so v svetu iskana in priljubljena kot vina iz butične vinorodne dežele iz hladnega pridelovalnega območja, saj je v svetu takšnih vin manj. Glede na višje stroške v vinogradništvu in težke pridelovalne pogoje pričakujemo, da se bo grozdje podražilo povprečno za deset odstotkov Avstrijskim vinom ostajajo zelo zvesti tudi domači pivci. Posebej razveseljivo za avstrijske vinarje je po zadnji anketi, ki so jo opravili v združenju vinarjev, da so vina priljubljena tudi med mladimi pivci in ženskami. Avstrija je tako med redkimi tradicionalnimi vinorodnimi deželami, kjer se delež ljubiteljev vin ohranja v nasprotju z drugimi , kjer jim ostajajo zvesti predvsem starejši pivci, je predstavil Schmuckenschlager.
Nemčija pričakuje 8,8 milijona hl
Trgatev je te dni v polnem zamahu tudi v Nemčiji, kjer se je v sončnem vremenu začela s sortami rizvanec in dornfelder. Na začetku je že tudi trgatev burgundskih sort, nekoliko bodo počakali še s sivim pinotom, ki zelo lepo dozoreva. Do trgatve rizlinga, odvisno od regije, pa je še vsaj e dva do tri tedne. Vinogradniki so zelo zadovoljni s sončnim in predvsem suhim vremenom, ki je trenutno napovedano, saj je grozdje po zelo dobrem spomladanskem cvetenju vinske trte zelo kompaktno, oskrba z vodo v vinogradih pa je po obilnem deževju v zadnjih nekaj tednih izredno dobra. Ob nadaljnjih padavinah bi se lahko jagode med seboj stisnile in počile, kar bi zahtevalo hitro trgatev. Obiranje večjih količin grozdja v kratkem času pa za vinarje v tem času ne bi predstavljalo težav, saj so v zadnjih letih zaradi vse bolj ekstremnih vremenskih razmer znatno povečali strojno obiranje. Glede na sedanje stanje Nemški vinski inštitut( DWI) napoveduje, da bo pridelek letnika 2023 na nacionalni ravni nekoliko nad desetletnim povprečjem, ki znaša 8,8 milijona hektolitrov vina.