Glavna trgatev na Štajerskem zaključena

Trgatev na Štajerskem se je minuli vikend s trganjem laškega in renskega rizlinga ter šipona v glavnem zaključila, na trtah je le še grozdje za vinske poslastice. Vinarji od Ljutomera do Bizeljskega so zelo zadovoljni, saj je letnik 2025 v primerjavi z lanskim večji količinsko in tudi zelo kakovosten. Zlasti grozdje, ki so ga trgali minuli vikend, je bilo večinoma zdravo in bo dalo aromatična vina zmernih alkoholnih stopenj, kakršna so že daljše obdobje najbolj zaželena tudi med ljubitelji vin. Značilnost zadnjih dveh trgatev pa je, da se je zaključila v vseh treh vinorodnih deželah hkrati.

V vinogradih vinorodne dežele Podravje so minuli teden trgali v glavnem pozne bele sorte laški in renski rizling ter šipon in vmes hiteli zaradi napovedanega dežja ta teden. Slabo vreme bi namreč lahko sladkobo in zdravstveno stanje zares sladkega grozdja ogrozilo. Letos so se tudi na Štajerskem – enako kot na Primorskem, zavihteli v vinograde 18. avgusta z zgodnjimi sortami za penine in sorto solaris, saj je tudi tolerantnih sort posajenih vse več. Med 26. avgustom in prvim tednom septembra so nadaljevali s trgatvijo srednje poznih sort iz skupine pinotov, sauvignon, chardonnay, rumeni muškat, traminec.

Kazalniki vzorčenja grozdja v začetku septembra kažejo na klasičen štajerski letnik – harmonična vina z nekoliko nižjimi alkoholi v primerjavi z lanskim letom, a zato bolj ohranjeno aromatiko in svežino. V grozdju za enostavnejša vina je bilo med 75 do 80 ºOe sladkorja in kislin, za strukturnejša vina s trt z nižjo obremenitvijo pa povprečno 85 do 100 ºOe sladkorja. »V zadnjem obdobju vinogradniki in vinarji bolj pazimo in trgatev prilagajamo glede na skupne kisline, te so bile v povprečju 7g/l, in so se avgusta ohranile zaradi hladnih noči. Iz istega razloga je dobro ohranjena aromatika v grozdju, pH pa je bil med 3,2 in 3,4, zato nas čaka zanimiv letnik,« ocenjuje Marko Breznik, specialist za vinogradništvo na KGZ Maribor. Manjše območje med Destrnikom in Vitomarci pa je avgusta prizadela toča in poškodovala 20 hektarjev, ki so jih morali potrgati predčasno.

Breznik dodaja, da je letos v primerjavi z lani več grozdja, ki dlje časa išče kupce. Tok prodaje se je celo obrnil – če so avstrijski vinarji kupovali grozdje v Sloveniji, ga sedaj tamkajšnji vinogradniki prodajajo k nam. Vzrok za to je, da so se slovenske kleti v zadnjih dveh slabih letnikih izpraznile, medtem ko v Avstriji že čutijo posledice krize v Nemčiji. Posamezni avstrijski dvolastniki na obmejnem območju že ponujajo v najem ali prodajajo svoje vinograde v Sloveniji.

PUKLAVEC FAMILY WINES S PRIDELKOM ZADOVOLJNI

»Letos smo ob trgatvi precej bolj zadovoljni kot lani, tako s količino kot kakovostjo. Vse sorte so bile te dni že zrele za trganje, mi pa smo se potrudili, da smo trgatev opravili v najbolj optimalnem času za določene tipe naših vin,« nam je dejal Brane Žličar, vodja vinogradništva največje štajerske kleti Puklavec Family Wines (PFW). S 520 hektarji vinogradov so pobrali okrog tri milijone kilogramov svojega pridelka ter ga še milijon kilogramov dokupili od okoliških vinogradnikov. Trgatev so začeli 18. avgusta za penine s sortami beli pinot in chardonnay ter nadaljevali z zgodnjim muškat otonelom in ranino. »Vročinski valovi in suša julija so razlog, da bo nekaj manj pridelka v vinogradih na peščenih tleh, toče pa letos na srečo ni bilo.«

»Dokupa grozdja je iz leta v leto manj, ker se poslavlja starejša generacija še aktivnih vinogradnikov. Odkupne cene grozdja se gibljejo med 0,86 in 1,1 €/kg, največ odkupimo rumenega muškata in muškat otonela po najvišji odkupni ceni,« je dodal Žličar.

Večinska sorta v njihovih vinogradih pa je sauvignon, ki so jo potrgali za ranimi sortami, sledili so sivi, beli in modri pinot, trgatev pa so sklenili ta vikend s poznimi sortami. Kakovost grozdja je bila dobra, potrgale so ga tri ekipe, skupaj 120 bračev, ker je le majhen del vinogradov PFW primeren za strojno trgatev.

PO VINOGRADIH PUSTOŠI ZLATA TRSNA RUMENICA

Pridelek na Štajerskem bi bil še boljši, če ne bi v vinogradih pustošila zlata trsna rumenica, ki je najbolj razširjena prav na območju Ljutomersko-Ormoških goric. V vinogradih PFW so morali zaradi te bolezni odstraniti že 50.000 oz. 5 % trt. Na bolezen ni odporna nobena sorta, največjo škodo pa je povzročila pri chardonnayu ter belem in modrem pinotu. Po odstranitvi obolelih trt vinograde zato redno podsajajo. Stroški zaradi te bolezni so zelo visoki, ker morajo poleg nadomeščanja starih trt (na ta način so jih posadili že 25.000) še tri do štiri leta počakati na pridelek. Vsako dodatno škropljenje proti zlati trsni rumenici pa jih na 520 hektarjih stane 40.000 evrov.

Strokovnjaki opažajo, da povzroča prenos fitoplazem rumencev poleg ameriškega škržatka (ki prenaša okužbo v vinogradih) še škržatek orientis, ki prinese okužbo iz gozdnih robov v vinograd. Zato se je letos bolezen še bolj pokazala na trtah, na katerih je bila že latentno prisotna, ker so te doživljale večji stres zaradi spremenljivega vremena. Posledično jih je propadlo še več, z zlato trsno rumenico pa so okužene že tudi samorodne sorte vinske trte.