Letos v zraku nad 300 okarčkov -S prostovoljci nad rastlinske vsiljivce

Varovanje   naravnega poplavnega sistema Ljubljanskega barja in biotske pestrosti  je zelo raznoliko in obsežno, in obsega vse od načrtovanja naselij  pa do varovanja ogroženih in zato zaščitenih  živalskih in rastlinskih vrst. Slednjih  ne ogrožajo le posegi ljudi, temveč tudi širjenje invazivnih tujerodnih rastlin.

 Odstranjevanja invazivnih rastlin so zaradi njihovega hitrega širjenja zadnja leta  strokovnjaki Zavoda  RS za varstvo narave s  partnerji  vključili v projekt Ljuba-Ljudje za barje-invazivne rastlinske vrste na Ljubljanskem barju, in se lotili konkretnega odstranjevanja skupaj s prostovoljci, v dva kilometra dolgi dolini Strajanov breg na Barju, na jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja pri Pijavi gorici. Območje je še edino ohranjeno območje nizkega barja na Ljubljanskem barju  in zatočišče številnih zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst: modre stožke, ogrožene kukavičnice loeselijeve grezovke in na obrobju metulja okarčka. Zato ima več naravovarstvenih statusov: je ekološko pomembno območje, posebno ohranitveno območje (Natura 2000), del naravnega rezervata krajinskega parka Ljubljansko barje in obenem hidrološka, botanična, zoološka naravna vrednota državnega pomena. za vsiljivko

zlato rozgo tovrstne zaščite seveda ne veljajo, v zadnjih petnajstih letih se je močno razširila po celem Barju, na Strajanovem bregu pa se je razširila na začetku in na njenih robovih. Hitro zapolni vse praznine v rastju, in izpodriva avtohtone združbe rastlin, še posebej na travnikih in gozdnih robovih. Cveti poleti, semena, s katerimi se razmnožuje, pa razvije zgodaj jeseni. Z odstranjevanjem te rastline v juniju je mogoče preprečiti njeno širitev, prenaša se z vetrom in bi zagotovo v velikem obsegu prišla tudi v dolino Strajanov breg. Sicer pa  je bila v Sloveniji kanadska zlata rozga prvič opažena leta 1937 in je razširjenja po nižinah po vsej Sloveniji. V Evropi, kjer vrsta ni domorodna, je pogosta ob železniških progah in cestah, na opuščenih njivah in drugih površinah, kjer je človek odstranil vegetacijo. Najdemo jo tudi na gozdnih robovih, na posekah ter na bregovih rek in potokov. Gre za zelo nezahtevno rastlino, saj dobro uspeva na rastiščih z zelo različnimi ekološkimi pogoji: vse od suhih do vlažnih tal, na bogatih in pustih rastiščih.

Prek Ljube dodatno plačilo za varovanje travnikov

Sicer pa so imeli po oceni Krajinskega parka Ljubljansko barje z vključevanjem kmetov v kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe v novi finančni perspektivi2014-2020 v prvem letu kar srečo: »Zahvaljujoč projektu Ljuba na Barju,ki poteka po celem Barju, aktivnosti pa so namenjene prvenstveno komunikaciji med lastniki zemljišč, kmeti, sodeluje pa tudi kmetijska svetovalna služba (KSS), smo tudi sami sodelovali na vseh izobraževanjih KSS, in zato smo bili uspešni, saj je po zadnjih neuradnih podatkih vključenih v KOPOP na Barju 377 hektarjev, v prejšnjem obdobju pa je bilo v ukrepih KOP le 170 hektarjev.  Subvencije za habitatne ukrepe so zdaj trikrat višje kot v prejšnji perspektivi in priznana tudi stoodstotna kalkulacija.Izračunali smo, da lahko dobi kmet za ukrepe KOPOP največ258 evrov/ha, in če doda še eno neobvezno zahtevo, 313 evrov/ha. Za KOPOP so se več odločali kmetje, ki imajo večje površine, in si lahko privoščijo, da nekaj hektarjev zemljišč prepustijo bolj naravni obdelavi, ker na drugih zemljiščih pridelajo dovolj hrane za trg ali krme za živali. Manjši pa so se za KOPOP ukrepe odločali manj tudi zaradi določila, da morajo v ukrep vpisati 20 odstotkov površin, kar morda ni najboljša rešitev. Projekt LJUBA je bil zaradi zapletov skrajšan iz 24na 15 mesecev , kar je velika škoda, ker bom lahko z njim sodelovali samo v eni kampaniji KOPOP. Smo se pa odločili, da bomo v okviru projekta še posebej stimulirali kmete, ki bodo upoštevali še več omejitev pri obdelavi v času košnje, in jim plačali nadstandard na 120 hektarjih.Z njimi bomo poskušali sklenit pogodbo o varstvu, s tem ukrepamo pa ciljamo na vrste, ki so prioritetne v okviru Nature2000, to so metulji

 ( strašnični mravljiščar, okarček) med Škofljico in Igom in na zahodni del Barja, kjer imamo druge vrste metuljev, je predstavila Barbara Zupanc, direktorica KP Ljubljansko barje.