Vinski sektor v Kalabariji v zadnjem obdobju zelo napreduje, v njem je aktivnih  na tisoče ljudi in vedno več mladih, ki so nosilci trajnostnega razvoja in sposobni ponuditi, tudi podjetniško, nov zagon vinskemu sektorju in na splošno celotnemu proizvodnemu krogu., je predstavil v predsednik regije Roberto Occhiuto. Sektor je vitalen, z 12 tisoč hektarji vinogradov in 20 milijoni napolnjenih steklenic, (90 odstotkov predstavljajo rdeča vina), vendar je izvoz še vedo zelo nizek, verjetno  pod četrtino uradno ocenjene pridelave. Hkrati se razvija vinarstvo doma v povezavi s turizmom – vinski turizem je ocenjen na 500 tisoč obiskovalcev letno in 42 milijoni evrov prometa.

Z vidika kakovosti vin oz. leg in grozdja ima regija devet DOC regij z označbo porekla, ki pa predstavljajo le 4 odstotke pridelave ter 13 IGT območij, ki so stopničko nižje, medtem ko še vedno nimajo nobenega območja z vini najvišje kakovosti- DOCG območja oz. zaščite. Praktična razlika med DOC in DOCG je v kakovosti: DOC in DOCG vina sta obe vini z označbo porekla, vendar imajo vina DOCG dodatno jamstvo italijanske vlade, da so vina posebej visoke kakovosti. Vsako vino z oznako DOCG mora na panel za preverjanje kakovosti vina vin, medtem ko morajo biti DOC vina zgolj pridelana v skladu s pravili o imeni.

Bistvo vina je tesno povezano z geografijo, zato naj na kratko naštejemo še območja pridelave. Na DOC območju Consenze in Catanzaro( ki je gostilo ocenjevanje ConcoursMondial de Bruxelles,) in je tudi najbolj severno in največje območje, je tipična sorta magliocco dolce. DOC območja Bivogno predstavlja zelo ozko območje na Jonskem morju, ob kraju Riace, na katerem so tipična rose in rdeča vina iz vodilnega gaglioppa. Roseji iz vodilne kalabrijske sorte pa so si utrli pot in postali popularni zaradi svežine in harmoničosti po celi Italiji, od belih sorta pa greco. Širše najbolj znana strukturna kalabarijska vina iz gaglioppa prihajajo iz območja Ciro, prav tako na vzhodni obali okrog kraja Ciro Marina. Greco di Bianco je manjše območje za pridelavo passita oz. sladkega vina iz sušenega grozdja znotraj območja Reggia Calabria (kjer sicer prevladuje nerello), zlasti na ozemlju Bianco, po katerem je dobilo ime. Na območju Lamezie in Tropee  prevladuje pozna sorta magliocco canino. Okrog Mellise, na Jonski obali, pa poleg vodilne rdeče sorte še greco binaco in malvazija. Manjša pridelovalna območja pa so še Isola di Capo Rizzuto, Savuto na gorskem območju ob Tirenski obali, Scavigna pa je znana še po sorti nerello cappuccio.

Glede na to, da  vinogradih prevladujejo avtohtone sorte, so se svetovne sorte uveljavile predvsem pri ambicioznejših vinarjih, ki se spogledujejo s tujimi trg. Zato kletarijo bolj moderna vina mednarodnega sloga. Največji izziv v trženju kalabrijskih vin pa je, da tako kalabrijske sorte kot vina iz  njih širše niso znana. Druga cokla pa je,da je večina kleti manjših prav tako količine vina, kot posledice zmanjšanja vinogradih v zadnjih 40 letih.

Prav tako nimajo posebne strategije promocije vin in usklajevanja aktivnosti med državnimi in kmetijskimi regionalnimi ustanovami. Sicer bi lahko pridobili evropska sredstva programa razvoja podeželja, ki pa jih koristijo samo občasno.

V steklenici za vsakogar nekaj

 Prva vinska klet, ki jo obiščemo na območju DOC Lamezia je Lento,  v lasti istomenske družine. Sprejme nas predstavnica četrte generacije Daniela Lento,ki dela skupaj s sestro Danilo in starši. Na posestvu na 500 metrih nadmorske višine, s pogledom na obe obali- Jonsko in Trenso, in  vetrne elektrarne, je ustanovil podjetje Danielin oče Salvatore leta 1963. Skupaj obdelujejo 100 hektarov, vendar so na 30 ha oljke, v letniku pa napolnijo  milijon steklenic, grozdja pa ne dokopujejo. Vsa dela v vinogradu, vključno z trgatvijo, še vedno opravijo ročno. Avtohttonim sortam magliocco, greco in malvazija so dodali še mednarodne- cabernet sauvignon, merlot in chardonnay.  Ob vinogradih imajo novo klet, z ločenim delom z leseno in nerjavečo posodo, Osrednji del kleti z degustacijskimi je na globini šestih metrov, prostori pa opremljen nekoliko v slogu italijanske “dolce vita” med drugim s starimi avtomobilom.

Kar polovico vin izvozijo v ZDA, Nemčijo, in Skandinavske države, na domačem trgu prodajajo vina po celem italijanskem škornju v gostinstvu in trgovskih verigah v rangu od dveh do 14 evrov. Poskusimo nekaj vin, predstavnikov tega območja. Svež maagliocco, 2019, ima še močno granatno rdečo barvo; na nosu  aromo sliv, češenj in robid, zorenje v francoskem hrast pa mu doda okus in potencial daljšega zorenja.

Magliocco, letnika 2016 s 14 % alkohola, po zorenju v leseni posodi prepričajo že na ” prvo žogo” sladki tanini, bogato struktura in barva, odprto steklenico pa smo prekinili nekje na sredi razvoja.

V belem grecu letnika 2021, z 13,% % alkohola prevladuje okus po breskvi in marelicah, z lepo mineralnostjo in srednje bogatim telesom. V kategoriji DOC p je tudi vino zvrst Lamezia rosso riserva, 2018 zorjena v francoskem hrastu iz sort maggliocco, greco nero in nerello. Nežen okus po vaniliji mu doda žgan les,  bogata struktura pa brez težav prestane eno leto. Vino je tako šele pripravljeno na daljše zorenje, slog celotne kleti pa bi lahko ocneili- za vsakogar nekaj, doma in v tujini, z izdelanim profilom vin.