Zemljišča, posebej rodovitna kmetijska, so najmanj obnovljiv naravni vir, in ker ima Slovenija le še 170.000 hektarjev njivskih površin in 470.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v celoti, šteje vsak hektar. Evropske države so si zadale cilj ničelno neto pozidavo zemljišč in uspešen način njihovega ohranjanja bi lahko bila sanacija funkcionalno razvrednotenih območij (FRO) in njihovo vključevanje v ponovno rabo. V Sloveniji te možnosti ne izkoriščamo dovolj, številna propadajoča območja je ustvarilo tudi kmetijstvo, in, če jih ne bo ponovno uporabilo samo, jih bodo zasedle druge dejavnosti, opozarja slovenska raziskovalka in soustvarjalka nacionalne evidence dr. Barbara Lampič z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ker si je vsa ta območja ogledala na terenu in pozna njihov potencial, tudi sama čuti precejšnje zanimanje in pritiske različnih investitorjev, ki jih ta območja v zadnjem obdobju zanimajo bolj kot v preteklosti.

dr. Barbara Lampič

Samo od leta 2009 do 2020 smo izgubili 23.011 ha kmetijskih zemljišč  ki jih nista ustrezno zaščitila ne Zakon o kmetijskih zemljiščih (njegova nova različica je pravkar v obravnavi v državnem zboru) in ne zakonodaja s področja urejanja prostorskega razvoja, ki je v pripravi že sedem let in je zato še vedno veljavna stara, iz leta 2004.

V Sloveniji smo začeli popisovati funkcionalno razvrednotena območja leta 2015 in vzpostavili njihovo prvo bazo leta 2017. Evidentirali smo devet tipov razvrednotenih območij: infrastrukturna, kmetijske dejavnosti, obrambe, prehodne rabe, pridobivanja mineralnih surovin, trgovine in storitev, turizma, za bivanje ter za industrijo, obrt in skladiščenje. Iskali smo opuščen oz. slabo izkoriščen prostor, da bi tja – namesto na kmetijska in gozdna zemljišča – usmerili nove dejavnosti. Popisali smo jih 1081 na 3400 hektarjih, od tega 83 kmetijskih dejavnosti na 245 hektarjih. Po zadnjih podatkih je bilo konec leta 2021 takih območij 1200 na 3700 hektarjih.

Brez terenskega dela takšne baze ni mogoče ustvariti, ker se procesi v prostoru odvijajo izjemno hitro. Za razvrednotena območja se precej zanimajo podjetja za naložbe na področju energetike, zlasti sončne elektrarne. Razvrednotena območja kmetijstva pa v glavnem predstavljajo proizvodni objekti bivših farm, stanovanjsko-kmetijski objekti, opuščeni rastlinjaki, drevesnice. Občine na teh ne načrtujejo nove kmetijske rabe, temveč jih bodo zasedle druge dejavnosti, mi pa vemo, da tudi kmetijski sektor potrebuje zemljišča za svoje dejavnosti.

IZGUBLJENIH ZEMLJIŠČ NE NADOMEŠČAMO

V prvo evidenco so vključena razvrednotena območja kot posledica gospodarske krize od leta 2008 do 2012. Ali pričakujete, da jih bo za seboj pustila tudi koronska kriza?

Po omenjeni gospodarski krizi so ostala številna opuščena gradbišča in nedokončana stanovanjska območja. Sedaj je gradbeni sektor zelo živ, v teku so veliki državni infrastrukturni projekti, posledice pritiskov in gradbenih ciklusov pa prihajajo vedno z zamikom in se kažejo v nedokončanih naložbah. Na drugi strani pa se nam bo odprla še ena rana – v zadnjih 15 letih prostorsko razkošno pozidana območja trgovskih središč s parkirišči ali skladiščnimi objekti. Imamo že nekaj zaprtih trgovskih središč, ker je koronakriza spodbudila druge načine prodaje. Do pretresa bo prišlo tudi v trgovinah, ki zasedajo obrobja majhnih in srednje velikih mest. Na udaru je tudi industrija, zlasti avtomobilska, na Koroškem je v zadnjem letu in pol prenehalo z delom že kar nekaj podjetij. Gospodarski pretresi ali rast gredo praviloma na račun zemljišč, ki so najbolj neobnovljiv vir. Pri nas pa prakse nadomeščanja izgubljenih zemljišč in renaturacije naravnih sistemov kažejo, da so le pesek v oči, ker jih v Sloveniji ne izvajamo. Prav tako ne izvajamo omilitvenih ukrepov, ki bi jih morali upoštevati izvajalci ob gradnji.

Pred desetimi leti ni nihče hotel slišati za funkcionalno razvrednotena območja, danes pa si vsi prizadevajo, da bi njegovo območje med umestili takšne, ker so s tem povezane različne spodbude za oživljanje. Smo v velikem gospodarskem zagonu, primerljivem s tistim od 2000 do 2008, pozidali bi vso najboljšo zemljo – spet na račun kmetijstva. Oživljajo tudi zemljišča, ki so bila desetletja opuščena, vprašanje pa je, za katere dejavnosti.

  propadajoča farma piščančev Zalog v Straži pri Novem mestu

Ali so se apetiti občin po novih poslovnih conah v zadnjem obdobju ustavili?

Številne poslovne cone, ki so bile strateško, lokacijsko in strokovno slabo načrtovane, so danes »zombiji«, ki jih imamo v prostoru in bodo ostali. V občinskih prostorskih načrtih pa so še vedno načrtovane nove cone. Med izstopajočimi, ki se širijo na račun kmetijskih zemljišč, je severno od Murske Sobote, kjer prevladujejo logistični centri in skladišča tujih podjetij, kar niso dejavnosti, ki bi zaposlovale veliko ljudi. Iz primera Magna smo se naučili, da je bila občinska raven zainteresirana, da se ni ustrezno odzvalo ne okoljsko ne kmetijsko ministrstvo, da je pokleknila stroka in da je marsikje na zemljo pozabil tudi kmet, ki naj bi ji bil zavezan, ker je to osnovno zagotovilo njegovega obstoja. In star rek, da je zemlja za kmeta sveta, ne velja več.

 Imeti bi morali evidenco opuščenih kmetij

Ali je med lastniki funkcionalno razvrednotenih kmetijskih  območij tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ?

Sklad je lastnik le na okrog desetih lokacijah  ostalo so zasebne,  v lasti DUTB in  države.  Občine  bi lahko ta območja lahko namenile  kmetijskim  inovatorjem, inkubatorjem, podobno kot v tujini. V opuščenih kmetijskih objektih bi lahko hitro zagnali dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Mlajši in manjši kmetje težko pridejo do zemlje. Imamo ljudi, ki prihajajo z novimi idejami, imajo celo nekaj kapitala in bi radi delali v kmetijstvu, v katerega bi prinesli nove ideje in pristope. To bi slovensko kmetijstvo krvavo potrebovalo, a prednost imajo stavbna zemljišča, pozidava, forsira se gradnja tudi na zelenih površinah znotraj naselij. Pred 30 leti je načrtovanje temeljilo na strokovnih podlagah, sedaj pa je vse ušlo izpod kontrole. Kjerkoli je stanovanjska gradnja, jo promovirajo kot nadstandardno, elitno, a, ko pogledamo podrobno načrte, gre za zelo zgoščeno in ne nujno kakovostno gradnjo. Prostor izkoriščamo za finančne mahinacije, v državi gradimo stanovanja, a ne za ciljne skupine, ki jih potrebujejo.

Kmetijska zemljišča se kopičijo v rokah posameznikov, velike kmetije požirajo majhne, skoraj vsaka regija ima kakšnega kmeta, ki sistematično kupuje razpoložljiva zemljišča in ga lokalni prebivalci dobro poznajo. Na tem področju ni nikogar, ki bi odigral svojo vlogo. Imeti bi morali evidenco opuščenih kmetij s skrbnikom, saj bo sicer tudi tu prihajalo do špekulacij.

Med opuščenimi objekti od Lendave do Ilirske Bistrice je tudi deset bioplinarn.

Bioplinarna v občini Lendava je nedokončan objekt, v katerega oprema za delovanje ni bila nikoli montirana. Gre sicer za eno manjših območij (1,4 hektarja), a lep primer, kakšen je lahko učinek strokovno nedodelanih odločitev za podporo pridobivanja zelene energije.

Opuščene ali nikoli delujoče bioplinarne spadajo med infrastrukturne objekte, ki so rezultat promocije in financiranja obnovljive energije. Ker naj bi pridobivale zeleno energijo, so bile zgrajene na kmetijskih zemljiščih in s subvencijami, a so se izkazale za napako. Pri nas, kjer nam primanjkuje kmetijskih zemljišč že za pridelavo hrane, so novačili kmete za pridelavo za bioplinarne. Marsikatera od bioplinarn ni začela nikoli delovati, zgrajena je bila le njihova lupina.

Danes investitorji prednostno iščejo funkcionalno razvrednotena območja za sončne elektrarne, kar je v redu, če niso na kmetijskih zemljiščih, a nekatere so že na njih. Nekdo mora narediti prioritete, katera zemljišča so za fotovoltaiko in vetrne elektrarne najbolj ustrezna, ker ta dejavnost potrebuje veliko prostora. Z določenimi projekti in conami se prebivalci tudi ne strinjajo, a to pogostokrat opazijo prepozno, ko se objekti že gradijo. Primer referenduma v Izoli proti pozidavi kmetijskih zemljišč je eden redkih uspešnih, ker so se hitro in zelo dobro organizirali.

40 HEKTARJEV ZA NOVO POSLOVNO CONO V NOVEM MESTU

Novo mesto ima veliko poslovno območje za podjetji Krka in Revoz, na obrobju mesta pa načrtuje nove dejavnosti in 40 hektarjev veliko poslovno cono na gozdnih zemljiščih ob tretji razvojni osi. Hkrati na Cikavi, na tem območju propada  od leta 2013 opuščeni Mercator.