V Ljubljani in širše v Sloveniji je očitno vse poznavalcev in kupcev vin iz celega sveta, in tudi najdražjih in najboljših vin, kar jih premoremo doma. Mednarodni festival Top vino, v organizaciji hiše e-vino Gašperja Čarmana je namreč kljub vstopnini 70 evrov obiskalo 1. in 2 .oktobra na Ljubljanskem gradu kar 1600 ljubiteljev vin.
V dveh dnevi so lahko poskusili kar 500 vin iz Italije, Francije, Španije, Portugalske, ZDA, Avstralije, ki jih zastopa največji uvoznik prestižnih tujih vin na slovenski trg Gašper Čarman v svojo vinoteko e-vino. Največja vaba festivala pa so bila zagotovo najdražja med njimi, za steklenico katerih je treba odšteti med 300 in 800 evri, npr. vino Lodovico iz kleti Tenuta di Biserno, 2019, ki z 99 točkami pri Robertu Parkerju ne potrebuje komentarja in stane v Sloveniji 750 evrov.Vino Lodovico, iz vinarije Tenuta di Biserno, letnik 2019 je bilo med najdražjimi, za stkelnico je potrebn odšteti 750 evrov.

Na dogodku je bilo po besedah organizatorja največ zanimanja za šampanjce, veliko zanimanja so pritegnila tudi vina drugih prestižnih hiš, npr Banfi, Elena Walch, Sassicaia, Vega-Sicila, Aalto in druge. Organizator se je še pohvalil, da je na dogodku tudi 50 oziroma desetina vseh vin iz ekološke pridelave. Seveda je še najmanj skepse o njihovi kakovosti med rdečimi, kjer je med pivci bistveno manj zmede kot v kategoriji belih eko, ki jih veliko pivcev enači z oranžnimi vini, čeprav je to daleč od dejstev na trgu.

Nekaj smo jih poskusili-z izjemno lepo paleto edinih biodinamičnih vin, s certifikatom Demeter, se je predstavila španska vinska hiša Toremillanos iz Rebeire del Duero. Mimogrede- Španija je zaradi obnilih spodbud države za preusmeritev pred nekaj leti druga po eko površinah v EU z 2,6 milijonov ha in ta trend se je uveljavil tudi v vinogradništvu, za kar imajo v sušnih območjih dobre pogoje.

Predstavnik hiše e-vino z izjemno lepo paleto edinih biodinamičnih vin s certifikatom Demeter, kleti Toremillanos iz Rebeire del Duero.

Vsa predstavljena vina iz kleti Toremillanos imajo lepo razmerje med sadnostjo, fenolno dozorelostjo ter nianso taninov po zorenju v leseni posodi. Z dozorelostjo oz starostjo vina in z omejevanjem pridelka za vina višjih kategorij pa se pričakovano stopnjuje njihova kompleksnost, ki jo od vodilne španske sorta tempranilo, ki je nosilna v vseh polnitvah, tudi pričakujemo.

Sprehod s kozarcem skozi to klet se je začel z vinom Porron del Larra ( l. 2021, 15 evrov), in Los Cantos, (2020, 14 evrov). Tretji je bil ta hip izjemno razpoložen tempranillo s ščepcem cabernet sauvignona pod imenom crianza (2018), ki označuje v bistvu čas zorenja .Še nekaj časa pa potrebuje za žametno pitnost sicer četrti izjemno krepki, kompleksni, a tudi taničen cyclo, 2019.Vrh te kleti pa je na gradu predstavljalo vino Torre Albezna, reserva, 2019, z izjemno kompleksnostjo, bogatim, a ne izstopajočim alkoholom in žametnim odhodom v ustih (38 evrov).
Seveda se tudi vinom prve hiše naravnih vin Gravner, ki ostaja zvesta sortama rebula ( 2015, Breg) in pignolo v Rosso, Breg, 2007( 205 evrov) nismo mogli upreti. Obe vini preživita otroštvo v amfori, zatem pa zorita okrog pet let še v hrastovem sodu in prav toliko v steklenici. Zlasti rebula je bila in ostajata še vedno najboljši približek grozdni jagodi, kar jih je mogoče poskusiti v svetu vinskih steklenic. Mateja Gravner je udeležencem festivala predstavila na vodeni degustaciji tri letnike Gravnerjeve rebule (2000, 2006 in 2013) ter dva letnika Rosso Breg (2007 in 2009).
Slovenske ekološke vinarje pa so predstavljale številne klet iz vseh treh vinorodnih dežel, če omenimo le nekatere: Burja, Pasji rep, Marjan Simčič, Movia, Šumenjak, Joannes, ter morda še kdo.

Med konvencionalnimi vini pa so poleg nabolj prestižnih navdušila tudi vina toskanske hiše Tua Rita iz območja Livorna, zlasti steklenica Gusto di nostri ( 2021, 80 evrov), ki mu daje lepo zeliščno aromatiko ( žajbelj, meta ) cabernet franc, stukturno pa dopolni cabernet sauvignon. Z lepo gladko, žametno strukturo v ustih pa je kljub bogati strukturi prijetno piten.
Če ocenimo pod črto ves dogodek, so vina, ki so jih letos prvič predstavili na ljubljanskem gradu, je izjemno spodbudno okusiti, kako lepo izgrajuje kakovostno lestvico svojih vin ne le najboljši, na trgu uveljavljeni slovenski vinarji, temveč se jim pridružujejo tudi vedno novi vinski debitantni. Med njimi lahko omenimo mlade štajerske vinarske hiše Herga, Matej Markuš, Familija in Kraner Plateis.

Hišo Kraner- Pleteis iz Jakobskega dola je predstavila Martina s partnerjem Benom Puntnarjem z izjemnim sauvignonom 2021 in še celo paleto veh štajerskih sort od rumenega muškata, chardonnaya, renskega rizligna do traminca.

Drugi festivalski dan pa je bilo predvsem zaradi številnih najboljših gostincev v državi, ki imajo ob ponedeljkih tradicionalno prosto, več kot jasno, da je potreben sklenjen krogotok med vinarji- gostinci in pivci. Najboljši gostinci skrbno sledijo razvoju vinarskih hiš, vinarske hiše pa potrebujejo vrhunsko gostinstvo za prodajo vin na najvišji ravni. Zato so bili števini vinarji na dogodku prisotni sredi trgatve. Prav taka je jasno, kdo so najboljši domači konji hiše e-vino (čeprav jih večina prodaja več distributerjem), a se njihov nabor pomlajuje z ambicioznimi mladimi vinarji. Ti se zgledujejo pri najboljših in na novo gradijo konsistentnost vinske ponudbe iz letnika v letnik. To pa v spreminjajočih se podnebnih spremembah kljub vse več znanja v vinogradih in kleteh še zdaleč ni lahko delo.