Posestvo Burja, Podnanos

Vinogradniško in vinarsko posestvo Burja je v skladu z ukrepi in smernicami SKP 2023–2027 vključeno v ukrep IRP19 Ekološka pridelava, ki je usmerjen v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti. V Sloveniji je povpraševanje po ekoloških živilih še vedno precej večje od domače pridelave, zato je vključitev oz. preusmeritev v ekološko pridelavo za kmetijska gospodarstva še vedno priložnost. Vstop v ekološko kmetovanje – ukrep IRP19 – je prostovoljen, kmetije se morajo vanj prijaviti pristojni certifikacijski organizaciji do izteka koledarskega leta, obveznost je petletna. Preusmeritev traja dve leti za rastline (poljedelske površine) in tri leta za trajne nasade. Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije je 0,1 hektarja (razen za vrtnine in semensko pridelavo kmetijskih rastlin, kjer je 0,01 hektarja), na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin, razen če ni določeno drugače.

Primož Lavrenčič je odraščal v vinogradniški družini v Podnanosu, v Vipavski dolini, kjer je bila vinska klet vedno polna, obdelovali so okrog sedem hektarjev vinogradov. Družinsko vinarsko drevo pa se je z njim razraslo, saj je leta 2008 zasnoval v bližnji Orehovici svoje posestvo Burja in se kot predavatelj na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo v Vipavi iz akademske preusmeril v kariero v svoji vinarski hiši, ki jo vodi skupaj z ženo Matejo in dvema hčerama. Njegov brat Mitja pa je prevzel družinsko posestvo in ga vodi pod imenom Sutor.

PODPORA ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE

Podpora za intervencijo IRP19 Ekološko kmetovanje je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti ter znaša 70% višine podpore, izračunane po modelnem izračunu. Plačilo pri intervenciji Ekološko kmetovanje ne sme presegati za njive in poljščine: 800€/ha na leto; za trajno travinje 500€/ha na leto; za trajne nasade, zelenjadnice in semenarstvo 1200€/ha na leto.

Primož ima za seboj enako število vinskih letnikov, kot obstaja samostojna Slovenija. Vodilo njegovega dela pa je, da ne išče posameznih, temveč celovite rešitve ter sledi tako izkušnjam svojih prednikov kot znanosti. In čeprav ga vprašanje o njegovi »filozofiji« v vinogradih in kleti rahlo vznemiri, ker meni, da je v tej dejavnosti veliko fizičnega dela in več odvisno od tehničnih rešitev, povezuje materialno razsežnost svojega dela z duhovno. V to sta usmerjeni tako ekološka in še bolj biodinamična pridelava in kletarjenje, zato ne preseneča, da imata njegovo posestvo in vina certifikat za oboje.

Posestvo Burja je nastalo iz dveh hektarjev vinogradov, ki jih je Primož podedoval od staršev, štiri hektarje je dokupil in še toliko najel od agrarne skupnosti Skupnina. Skupaj tako obdeluje 10 hektarjev in pridela v povprečnem letniku 30.000 steklenic. Kar nekaj časa je bil znan kot vinogradnik brez svoje kleti, gradnja mu je rahljala živce celo desetletje, med 2008 do 2018. Ko se ozre nazaj, pravi, da je bila to najzahtevnejša preizkušnja v njegovem življenju. Kljub temu se je nenehno premikal naprej, kar potrjuje preusmeritev iz konvencionalne v ekološko in zatem v biodinamično pridelavo.

Biodinamika velja za najbolj sonaravno metodo pridelave hrane in je zahtevnejša od ekološke. Tudi to vrsto pridelave v okviru SKP 2023–2027 podpira intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje. Zanjo je tako kot za ekološko pridelavo značilno, da ne uporablja sintetičnih pesticidov, herbicidov in mineralnih gnojil. Njen poglavitni cilj je pridelava zdrave hrane, varovanje tal, voda in podnebja. Hkrati spoštujejo naravne in kozmične cikle in vanje vključuje pridelovalce. Med osnovnimi zahtevami biodinamične kontrole je: celotna kmetija mora delovati po biodinamični metodi, shramba biodinamičnih preparatov, združevanje rastlinske pridelave in reje domačih živali, gnojenje s kompostom, pripravljenim z biodinamičnimi preparati ter pravilno kolobarjenje in uporaba setvenega koledarja. Biodinamični pridelovalci v okviru SKP ne prejemajo dodatnih podpor, temveč prejmejo po površini enako subvencijo kot ekološki kmetje. Ekološki izdelki so označeni z evropskim zelenim listom, biodinamični pa še z znakom Demeter.

EKO OMEJUJE, BIODINAMIKA DAJE REŠITVE

»Od leta 1991 do 2008 sem prideloval še konvencionalno. Ker pa smo že doma minimalno uporabljali pomoč »kemije«, sem ukinil le sintetične fungicide in mineralna gnojila. Vinograde sem začel z ustanovitvijo Burje leta 2008 preusmerjati v ekološko pridelavo in leta 2011 zanje prejel certifikat, 2020 pa še za Demeter. Za pridelovalca je večji šok prehod iz konvencionalne v ekološko pridelavo kot iz ekološke v biodinamično. Eko pridelava zgolj omejuje uporabo sredstev za varstvo rastlin, kar povzroča pridelovalcem velik strah, da bodo izgubili velik del pridelka. Biodinamika pa daje rešitve, s preparati in kompostom ti skuša pomagati. V ekološki pridelavi sem začel zatravljati vinograde in jih mulčiti. V biodinamiki sem znanje o obdelavi tal še poglobil, tako da sedaj v vinogradih med vrste sejem deteljno-travne mešanice ter metuljnice, ki jih bom v prihodnje s strojem povaljal. Pridelek grozdja pa se je znižal 10 do 20 %,« pojasni iz prakse Lavrenčič.

»Zanimivo je, da v celi EU v vrste biodinamikov največ vstopajo prav vinogradniki, ker je preprosto vstopiti le z eno kulturo. Je pa res, da je monokulturna pridelava v velikem neskladju z načeli biodinamike, zato se kmetje z mešanimi kmetijami s sklenjenim krogotokom upravičeno jezijo na nas. Demeter zato sedaj v celi EU spodbuja in priporoča pridelovalcem uvedbo živali z vsaj minimalno obremenitvijo 0,1 GVŽ. Enako priporoča tudi Demeter Slovenija, čeprav ni nujno upoštevanje teh pravil, ker so pravila mednarodne zveze Demeter nad nacionalnimi. Pozitivno pa je, da vinarji vstopajo v biodinamiko, ker ne razmišljajo več le o večji količini, temveč namenijo del površin tudi živalim in biotski pestrosti. Zato tudi sam razmišljam, da bom na kmetiji dodal živali. Gnoj sedaj kupujem na ekstenzivni govedorejski kmetiji in dodajam še gnoj iz roga in kremen iz roga.

PODNEBNE SPREMEMBE NAREKUJEJO NOVE CILJE V VINOGRADIH

Posestvo Burja je za kandidiralo na ukrep SKP 2023–2027 – intervencija SI07 Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov. Z intervencijo so vinogradnikom sofinancirani stroški prestrukturiranja vinogradov, ki so glede na naravne pogoje tehnološko neprimerni glede izbire sorte vinske trte, lege ali drugih tehnoloških zahtev, ali posajeni s sortami, za katere ni ustreznega povpraševanja na trgu ali pa so neustrezne z vidika podnebnih sprememb (občutljive na pomanjkanje padavin in višje temperature). Namen intervencije je povečati konkurenčnost vinogradnikov in izboljšati kakovost pridelave vina že v vinogradih. Zato je intervencija namenjena pridelovalcem, ki se že ukvarjajo z vinogradništvom.

Vinogradi so na legah: Ravno brdo, Stranice, Loka, Zemono, Brajda, Golavna in Zvon, večina je na flišu in laporju. Trte so sajenje gosto, 7000/ha, na vzgojni obliki enojni in dvoji guyot. Glavni cilj gostega sajenja je njihova manjša obremenitev in izpostavljenost stresu, boleznim in suši ter bolj izenačena kakovost grozdja med letniki. Vinogradi so stari od 10 do 70 let, najstarejši je vinograd Stranice z malvazijo. Letošnji letnik je bil obilnejši, vin Burja bo okrog 40.000 steklenic, lani pa je bil po spomladanski pozebi pičel, le 25.000 steklenic. »Teoretično bi lahko pridelal pol več, a kakovost ne bi bila optimalna. Stalnost pridelave skozi letnike pa je bistvena,« poudari Primož. Letos je škropil sedemkrat, z bakrom, žveplom in algami, za kar uporablja vodo iz štirih ribnikov v vinogradih, ki so tam tudi zaradi večje biotske pestrosti. Med sezono dodaja še biodinamične pripravke, zanje uporabi vodo iz svojega izvira. Trte je v zadnjem obdobju celo malo bolj obremenil, in sicer na 1,2 kilograma po trti.

»V karieri vinogradnika se lahko cilji popolnoma spremenijo. Pred 20 leti smo med prvimi začeli prehajati iz kordonske vzgojne oblike na enojni guyot, saj je bil cilj povečanje suhe snovi (in posledično alkohola) v vinu. Pogosto je bilo namreč potrebno dosladkanje mošta, sedaj pa je sladkorja preveč. Temperature so vedno višje, pivci pa ne marajo več visokih alkoholov, zato je treba suho snov znižati. Gosto sajenje in nizke obremenitve niso več tako logične.«

Ker pa ima že vso mehanizacijo za to vrsto pridelave, večje spremembe v vinogradih ne bi bile smiselne, čeprav je zahtevna: potrebna je zelo draga posebna mehanizacija in zelo zbran traktorist. V tej vlogi je kar Primož sam. Tovrstno mehanizacijo je mogoče kupiti oz. kopirati za naše razmere samo v regijah, kjer pridelujejo na strminah, npr. v Poadižju, Aosti, Alzaciji, Južnem Tirolskem. Naši vinogradniki pa se morajo velikokrat znajti s prirejanjem strojev.

Skoraj polovico vinogradov je Primož kot začetnik posestva posadil na novo. Na treh hektarjih je avtohtona vipavska sorta zelen za najbolje prodajano vino te kleti, ki predstavlja skupaj z zvrstjo bela burja dve tretjini polnitev.

Pognojenost vinogradov spremljamo z droni, ki s pomočjo infrardeče spektralne svetlobe preverijo rast in žepe, kjer je treba dodati kompost. Opažam pa, da se mikroorganizmi iz gnoja iz kravjega roga dobro razmnožujejo v vinogradu,« so izkušnje biodinamičnega vinogradnika.

VARUH TRADICIJE VIPAVSKEGA VINARSTVA

Primož Lavrenčič je širše znan kot velik zagovornik in varuh tradicije vipavskega vinarstva in duha Matije Vrtovca, župnika in avtorja prve slovenske vinarske knjige Vinoreja za Slovence (1844). Tradicijo najbolj vetrovne doline v Sloveniji ohranja s sajenjem lokalnih sort, te so zelen, pokalca, rebula, malvazija, laški rizling, refošk in modra frankinja, od tujih ima le modri pinot. Obenem je zagovornik zvrsti, v belo burjo bi z veseljem kapnil še avtohtono vipavsko pinelo in klarnico. Če bi sadil mešan vinograd, kot so jih včasih, bi dodal še starejše sorte, npr. glero ali čedajec, in z njima povečal biotsko pestrost. Tradiciji pa dodata sorazmerni pečat zemlja in način kletarjenja v moderni različici, saj so v kleti tudi betonska jajca in tulipani. Tako je zvrst Burja sestavljena po starem receptu za vipavca iz malvazije, rebule in laškega rizlinga. Maceracija traja tudi do šest mesecev in zori v lesenih in betonskih sodih. Za vino Stranice najvišje kakovosti dozori v najstarejšem vinogradu le 2500 kilogramov grozdja v letniku. Macerira ga do dva tedna in zori dve leti izključno v betonskih jajcih. Na enak način nastane tudi vipavska posebnost zelen. Dopolnilo pa so še rdeče sorte refošk, pokalca in modra frankinja za rdečo zvrst Reddo v zelo omejeni polnitvi 3000 steklenic na leto. Namenjena je predvsem degustacijam doma, da lahko turisti spoznajo še rdeča vina Vipavske doline.

»Vas Orehovica je imela pred trtno ušjo 140 hektarjev vinogradov, sedaj pa le še 12 hektarjev. Tudi v Vipavski dolino imamo v vinogradništvu premalo mladih prevzemnikov. Ker je industrija v Ajdovščini uspešna, se bo okoliško podeželje še bolj izpraznilo,« opozarja Lavrenčič.

OMEJITVE SI POSTAVI VINAR SAM

Gradnja njegove kleti je bila posebna, desetletje dolga zgodba, gradil jo je izključno s svojimi sredstvi. Pri tem je veliko sodeloval z idejami sam, arhitekturna zasnova je podrejena vinarski tehnologiji. Grozdje oz. vino pride do dna kleti, 12 metrov globoko, po gravitacijskem principu. V prvem nivoju je urejen prostor za hlajenje, prevzem in pecljanje grozdja, na drugem stiskalnica, na tretjem mošt vre in ga dekantira, na četrtem so betonska jajca in tulipani in na dnu leseni sodi. Nadzoruje le temperaturo vrenja in oksidacijo, sam si pripravi vrelni nastavek iz avtohtonih kvasovk. Glavna za Primoža je higiena in pravočasno opravljeni posegi, prav tako vin ne filtrira. Pri belih vinih dosega izjemno nizko vsebnost skupnega žvepla – le 35 mg/l, v vinu Stranice celo 18 g/l skupnega in 7 g/l prostega žvepla. Dve tretjini belih vin zori v betonu in tretjina v lesu, rdeča pa se starajo bodisi v betonu bodisi v lesu.

Direktiva o ekološkem kletarjenju je bila na ravni EU sprejeta leta 2012 Ena glavnih razlik med konvencionalnim in ekološkim vinom je dovoljena vsebnost skupnega žvepla, saj popolnoma brez njega tudi v ekološki kleti zaradi njegove vsestranske zaščitne vloge še vedno ne gre. Omejitve skupnega SO2 pri ekološkem rdečem suhem vinu je 120mg/l, za bela in rose suha vina pa 180mg/l. Kletarjenje po smernicah Demeter ima vrsto omejitev: uporaba selekcioniranih kvasovk (v nasprotju z ekološko pridelavo) ni dovoljena, prav tako ne grobo filtriranje. Slovenska zveza biodinamikov je v primerjavi s pravili Demeter pravila še zaostrila, saj je zgornja dovoljena meja žvepla v rdečih vinih 30mg/l in v belih 50mg/SO2 .

»Kletarim, kot so v začetku 20. stoletja – iste lege, iste sorte, isti način kletarjenja, a z novo tehnologijo. Vinar si sam postavi omejitve, do koder bo v vino še posegal, da ne zapade v skušnjavo hitrega in večjega zaslužka. Temu se reče vladavina omejitev. Če si zadovoljen in vmes ni finančnih zlomov, je to tvoja etika. Povpraševanje po vinih je še vedno večje od moje ponudbe, a težave so na drugi strani. Če bi povečal vinograde, zanje nimam delovne sile.« Dve tretjini vin Burja proda na šestnajstih trgih od ZDA, EU in Japonske in tretjina doma.

»Cenik vin je za izvoz v vse države enak, od 17 do 39 evrov za steklenico. Ker smo iz manj znane vinarske države, pri prodaji seveda pomagata ekološki in biodinamični certifikat. Na trgih v tujini je bilo v začetku precej vlaganja, zelo pomembna je pridobitev in dobro sodelovanje z distributerji. Te sem iskal po festivalih in sejmih. Na ocenjevanja vin ne dajemo, razen na Slow Wine v Italiji, kjer že 12 let prejemamo najvišje priznanje – polžka za celo kmetijo. Menim, da je uspeh prodaje kakovostno vino in vanj vpeta tradicija. Predvsem moraš biti zanesljiv dobavitelj in imeti stalno kakovost med letniki. Moja vina so malo drugačna od glavnega toka na trgu. Prodaja je zato bolj rezultat unikatnosti in kakovosti izdelka, 95 % mojih vin pa je prodanih brez mojih zgodb in moje prisotnosti,« sklene Primož Lavrenčič.

Posestvo Burja za promocijo vin v tujini koristi pomoč iz ukrepa SKP 2023–2027, intervencija SI08 – Promocija vina v tretjih državah. Intervencija je usmerjena v povečanje prepoznavnosti in ugleda slovenskih vin na trgih tretjih držav. Zato se z intervencijo podpira predvsem promocija vin z zaščiteno označbo porekla/geografsko označbo in visokih standardov pridelave teh vin, prikaz značilnosti vinorodnih območij, sort vinske trte in povezavo tega vina s kulinariko, vinsko arhitekturo ali vinskim turizmom.