Ptujska klet stisne v letniku okrog 1,5 milijona kilogramov grozdja od 35 pogodbenih pridelovalcev in družina Soko iz Grajenščaka pri Ptuju je med njimi največja pridelovalka, saj odda vsako leto več kot 100 ton grozdja. V obilnem letniku 2019 so ga pridelali rekordnih 300 ton oz. petino pridelka v kleti najstarejšega slovenskega mesta.

Sabina in Jože ter Sinova Žan in Rene Soko so ena redkih profesionalnih vinogradniških družin na Štajerskem, ki ves pridelek proda, saj svojega vina ne kletarijo. Že sam obseg – 30 hektarjev vinogradov, nakazuje, da skoraj celo leto preživijo med trtami, kratek predah imajo le novembra in med poletnim dopustom. Vseh 100.000 trt obrežejo sami, starejše so začeli obrezovati že decembra, mlajše si zaradi nevarnosti pozebe pustijo za pomlad. Kratek zimski počitek pa izkoristijo za pripravo zemljišč za obnove vinogradov in načrtovanje del v prihodnji sezoni.

Čeprav imajo veselje do dela na zemlji vsi v družini, vključno s sinovoma – starejši Žan je zaključil srednjo kmetijsko šol Ptuj pred dvema letoma, Rene pa je v četrtem letniku –, je gonilna sila Sabina. S kmetovanjem pa sta se začela Jože in Sabina takoj po srednji poklicni šoli, in sicer z govejimi pitanci za KZ Ptuj, leta 1997 pa v celoti prešla na vinogradništvo in poljedelstvo.

NADALJEVANJE DRUŽINSKE TRADICIJE

Veselje do dela v vinogradih je prenesla Sabina iz svoje družine, saj sta njen oče in mati obdelovala vinograde nekdanjega Ptujskega kombinata na Vurberku. Po ukinitvi tega sredi devetdesetih let so imeli zaposleni možnost najema med 15.000 in 20.000 trt, kar naj bi zagotavljalo eno delovno mesto, in za to rešitev se je odločil tudi Sabinin oče. Ko je z delom prenehal, sta ga nadaljevala hči in zet ter najela njegove in še dodatne vinograde Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Čeprav so bili ti nekaj časa tudi naprodaj, so bili za nakup predragi, saj so bila v prodajo za okrog milijon evrov vključena še gospodarska poslopja. Na koncu je država kupila to izjemno lego pod gradom Vurberk, kjer je v enem kosu 16 hektarjev, na katerih so imeli vinograde v preteklosti že grofje Herberstein, lastniki ptujskega gradu. Preostale površine pa sta Sabina in Jože najela prav tako od državnega kmetijskega sklada v bližnji Krčevini pri Vurberku.

S pogledom na Dravsko polje pod vurberškim gradom obdelujejo najpomembnejši štajerski aromatični sorti: 21.000 trt rumenega muškata in 17.000 trt sauvignona ter še 7000 trt belega pinota in 5000 trt laškega rizlinga. »Ti vinogradi so sedaj v najlepši rodnosti, saj so bili obnovljeni med leti 2011 in 2016. Obnovo sedaj nadaljujemo na štirih hektarjih v 40 let starih vinogradih v Krčevini, kjer je 20.000 trt modre frankinje, 16.000 žametne črnine, in 2000 trt modrega pinota, ki smo ga delno že izkrčili. Leta 2017 pa smo obnovili dva hektarja na stričevi zemlji v Grajenščaku, kjer živimo,« pove Sabina, ki ima v spominu vse za kmetijo pomembne številke in dogodke.

»Del starih vinogradov imamo na terasah, na katerih je povprečno le 2500 trt in zato višja kakovost, a kjer je le mogoče, jih ob obnovi spreminjamo na vertikalo. Strošek obnove hektarja vinograda je bil zadnja leta povprečno 30.000 evrov, zaradi napovedi podražitev pa lahko pričakujemo letos že 35.000 evrov po hektarju, samo strojna dela za pripravo zemljišč bodo stala 20.000 evrov. Zato se trudimo, da čim več dela opravimo sami. Zadnja dva meseca smo krčili stare trte, ki bodo končale v peči,« pove Jože. Koliko sredstev bo dodala še država na razpisu za prestrukturiranje vinogradov, pa sedaj še ne morejo vedeti, ker je vse odvisno od skupnega števila prijav oz. hektarjev v državi.

VINO MISTIK V CELOTI IZ VINOGRADA NA VURBERKU

Po hektarju bodo posadili 4000 trt, cepljenke so že naročili v dveh zasebnih trsnicah, vsi vinogradi pa bodo na enošparonski vzgojni obliki. V Krčevini bodo rdeče sorte zamenjale bele – 10.000 trt sauvignona kot največje vinske uspešnice Ptujske kleti.

Prvič bodo posadili še 5000 trt tolerantne sorte sauvignon gris, ki je že uradno registrirana v sortni listi. Jože pričakuje, da bodo z njo na nekoliko bolj strmi legi predvsem zmanjšali število škropljenj in s tem skupne stroške pridelave, ki jih ocenjuje na 2000 evrov po hektarju.

V lanskem vročem poletju so škropili devetkrat, vsi vinogradi so zatravljeni in zmulčeni, trava torej ostane za izboljšanje deleža organske snovi, prav tako tudi rozge po rezi. Dodatno pa gnojijo še s peletiranim hlevskim gnojem. Ker so v ukrepu KOPOP, mineralnih gnojil na zemljiščih ne uporabljajo, prav tako ne insekticidov. Ves repromaterial pa še vedno nabavljajo vsi pogodbeniki prek Ptujske kleti, ki ima tudi tehnologa, s katerim sodelujejo celo sezono.

Vse velike slovenske vinske kleti so zadnja leta gradile kakovost vin in vzporedno z njo zaostrovale odkupne pogoje, saj dobrega vina ni brez vrhunskega grozdja. Tudi v vinogradih, ki jih obdelujejo Sokovi, so pridelek omejili na povprečno dva kilograma po trti, in kjer je potrebno, ga med sezono še redčijo. V prid kakovosti zadnja leta opravljajo še redčenje listne stene glede na vreme in sorto. Sauvignona na primer ni dobro preveč izpostavljati soncu, ker izgubi zanj značilne primarne arome. Tako rumeni muškat kot sauvignon pa brez težav dosegata vrhunsko kakovost, celo do 100 °Oe sladkorja. Večino njihovega grozdja zato ne konča v zvrsteh, temveč tudi v precejšnem deležu vrhunskih vin in je v celoti osnova za vino Mistik, v katerem je enak delež savignona, rumenega muškata in belega pinota, žametovka pa v roseju pinky chick.

 CENE GROZDJA V DVEH DESETLETJIH ENAKE ALI NIŽJE

Vendar pa v Sloveniji cene grozdja ne sledijo ustrezno kakovosti, zadnje leto so prejeli za kilogram obeh aromatičnih sort 0,55 evra in za rdeče sorte 0,40 do 0,45 evra na kilogram.

»Tudi, ko so drugi, manjši vinogradniki prodajali avstrijskim kupcem grozdje za evro, smo mi ostali zvesti Ptujski kleti in ga prodali po 0,50 evra na kilogram, špekulacij si z velikimi količinami ne moremo privoščiti. Smo pa dosegali že tudi višje cene, 0,60 evra na kilogram, pridelek pa je plačan v 12 rednih obrokih,« doda Jože in pritrdi, da se jim račun izide samo na račun velike količine. Sabina pa našteje veliko negotovost, ki so ji prepuščeni zaradi nihanja pridelka – leta 2008 jim je vse grozdje uničila toča, in ker je bil uničen les, je bil pridelek slab še naslednje leto. V zadnjem desetletju pa so bile velike pozebe v letih 2016, 2019 in 2021, medtem ko sta bila izjemno bogata letnika 2018 in 2020. Zato razmišljajo o naložbah v protitočne mreže, vsaj na najbolj izpostavljenih legah v Krčevini. Zaradi pomanjkanja delovne sile pa bo potreben tudi nakup prikolice za obiranje grozdja, ki stane med 50.000 in 70.000 evrov.

Stroški se torej le množijo, letos pa lahko pričakujejo še veliko podražitev vseh vložkov, od nafte naprej, in temu bodo morale slediti tudi cene grozdja. Poleg tega nenehno povečujejo obseg zemljišč z najemom oz. dokupom, lani so najeli dva haktarja starega sadovnjaka, potrebnega obnove, poleg svojega vinograda v Krčevini. Odločitev o tem, kaj bo v njem raslo v prihodnje, v družini še niso sprejeli. Delno pa je kmetija usmerjena še v poljedelstvo, obdelujejo 15 hektarjev njiv, na katerih posejejo običajno koruzo in pšenico za zrnje in ga v celoti prodajo zasebnemu mlinu. S plačilom za pšenico so bili zadovoljni, prav tak z donosom sedem ton na hektar, malo manj pa s koruzo, katere so pridelali 12 ton na hektar.