Varnost države določa tudi samooskrba

»V svetu se krepijo za varnost in preživetje neugodni dogodki, trgovinske in prave vojne, ki se v 21. stoletju ne bi smele dogajati, in na drugi strani pohlep bogatih držav po naravnih virih. Države so začele veliko denarja vlagati v orožje, zgodovina pa uči, da ko je bilo to nakopičeno, je bilo tudi uporabljeno. V teh negotovih časih je zato izjemnega pomena ozaveščanje prebivalcev o pomenu samooskrbe z vidika prehranske varnosti in delne neodvisnosti od trgovin. Tudi v mestih, kjer prebivalci nimajo svoje zemlje, ker lahko ostanejo zaradi izrednih razmer trgovine zaprte in prebivalstvo brez hrane,« je opozorila ddr. Ana Vovk v Mariboru na predavanju o tem, da varnost države določa tudi njena samooskrba. Ana Vovk je profesorica geografije na Univerzi v Mariboru in strokovnjakinja za alternativne načine pridelave hrane, o katerih izobražuje na svojem posestvu in učnem poligonu Dole v Halozah.

Preživeti bo zato vse težje, a o položaju navadnega človeka v teh razmerah ni veliko razprav in prave informacije v javnost sploh ne pridejo, saj jih mediji objavljajo v glavnem iz prečiščenih virov.

Živimo v času in na pragu številnih naravnih in geopolitičnih katastrof, kar vpliva tako na oskrbo s hrano kot energijo. Pred nekaj tedni sta npr. ostali brez električne energije Španija in Portugalska in številni prebivalci pasivnih hiš niso mogli iz njih na prosto brez elektrike. Na sušnih območjih, npr. Malagi v Andaluziji in Valencii, so bile jeseni poplave, na stotine ljudi je umrlo zaradi napačnega urejanja vodotokov. V severni Afriki so pogosti potresi, ker afriška tektonska plošča spodriva evropsko, zato so tudi na območju Evrope potresi vse pogostejši.

Tudi kibernetski napadi niso redki, pred kratkim je ostala mariborska univerza v celoti brez delujočega računalniškega sistema, cel mesec, niti najboljši računalniški strokovnjaki ga niso mogli usposobiti.

Živimo tudi v senci jedrskih vojn, kot je med Indijo in Pakistanom, ter ob njima še prav tako jedrska velesila Iran. ZDA pa zahtevajo Grenlandijo za gradnjo pristanišč, ker se topijo ledeniki in bo mogoče v prihodnje skrajšati vodne poti v smeri Azije.

Slovenske zaloge le za teden dni

Hkrati Zemlja zelo hitro umira, zato je na planetu vse več beguncev zaradi podnebnih sprememb, afriških so polni italijanski otoki, a o njih mediji ne poročajo. Preživeti je že in bo zato vse težje. Pridelovalci na svoji zemlji že vedo, da je vse težje pridelati hrano, ker so vse manj plodna semena, vse več je bolezni rastlin in vse bolj nepredvidljivo vreme. Hkrati so cene kmetijskih pridelkov nizke, da kmetje vse manj zaslužijo in se jim »nič več ne izplača«. To ni dobro sporočilo za podeželje, zato je treba na hrano pogledati tudi z duhovnega in zdravstvenega vidika. Uživanje slabe hrane se slej ko prej pozna na zdravju in počutju in to je eno od sporočil ddr. Ane Vovk.

Življenjski slog naj zato ostane samooskrben, čeprav so zaloge hrane pri prebivalcih v mestih zelo pičle, v Sloveniji le za nekaj dni, in na ravni države le za en teden, kar je zastrašujoče. Nemčija in Francija npr. imata zalog za pol leta.

Zato je zelo pomembno, da si zna prebivalstvo tudi v pogojih brez velikih obdelovalnih površin pridelati vsaj nekaj hrane in ima tudi zaloge vode in energije. Prav lahko se namreč zgodi, da bodo avtomobili v celoti obstali, družbena samooskrba pa predstavlja tudi deljenje informacij in znanja ter razvijanje veščin.

SAMOOSKRBA NA MALIH POVRŠINAH

Ddr. Vovk je predstavila načine pridelave v sodelovanju z naravo, na omejenih površinah in s čim manj dela in sredstvi. Ta trend se v sodobnih družbah krepi. Še kako prav lahko pride že majhen vrt ali vikend na podeželju, za začetek je mogoče kaj posaditi tudi v loncih. Pomemben del samooskrbe so svoja zelišča in začimbe kot najmočnejši antioksidanti, ki jih je mogoče kaj posaditi tudi v loncih. Osnova vsega je seveda živa prst, to je takšna, skozi katero lahko prodrejo korenine, ne da bi jih pri tem kaj oviralo. V svetu so znani številni pristopi obdelave brez prekopavanja, ki so se razširili tudi pri nas. S temi sistemi in rastlinami se je mogoče oskrbeti z vrtninami vseh vrst v kriznih razmerah tudi pri nas, kjer imamo na polovici površin za obdelavo težjo in zbito prst.

Eden od načinov je kar na površino zložena plast rjavega in zelenega materiala (gozdno listje, ostanki rož in drugo) oz. ogljika in dušika, ki se med seboj povežeta. Na ta način se začne proces površinskega kompostiranja. Tako nastale grede v obliki gnezd so npr. zelo primerne za sajenje krompirja, med rastjo pa se spodnjega dela rastišča sploh ne dotikamo. Že po štirih mesecih nastane na ta način rahla prst, v katero lahko sadimo druge pridelke. Prednost tega sistema je, da ga tudi ni treba zalivati.

Drugi možen način je podpobočna greda, primerna na zagrajenih pobočjih, na katero se naloži različne vrste biomase in pepel in okrog nje naredi jarek. Ker gre voda pri tem sistemu v tla sama, je primerna za rastline, ki potrebujejo veliko vode, npr. za buče in papriko, saj so nadomestek teras. Tudi azijsko zelenjavo je mogoče v njih pridelovati celo leto.

Tretja možna oblika so gomile, primerne za zemljo slabše kakovosti, pri katerih je na tleh najprej les, nad njim pa material, ki vpija vodo, npr. ovčja volna ali krpe (bombaž, volna, svila). Le-te namočimo v zemljo, nad nje pa nasipamo zemljo. Tudi teh rastlin ni treba zalivati. Na pohodu pa je uvajanje sistemov, neodvisnih od stalnega namakanja, kar je prilagojeno razmeram, ko bo vode primanjkovalo.

Zelo moderne visoke grede je ddr. Vovkova omenila kot predrago možnost. Zamenjati jih je mogoče s precej cenejšimi ogljikovimi gredami, ki so znane predvsem v Latinski Ameriki, v Sloveniji jih že imamo okrog 50. Njihova osnova je les, na katerega se nasiplje prst. Takšna greda pozimi deluje kot topla greda, ker se iz lesa sprošča toplota, in je tako mogoče podaljšati rastno sezono številnih vrtnin.

Pri vseh sistemih pa je pomembno, da rastline le odrežemo in da korenine s pomembnimi mikroorganizmi za razgrajevanje prsti ostanejo v zemlji.

Pri pridelavi si je mogoče pomagati tudi z ajdo kot znano čistilko zemlje, ker izkorenini plevel, njen čaj pa je koristen za ožilje, medtem ko tobak učinkuje kot najboljši naravni insekticid. Čili in česen odganjata polže, slednji pa je naravni antibiotik tudi za ljudi in bi ga bilo zato koristno uživati vsak dan. Preživetje in samooskrba sta torej mogoča z nekoliko spretnosti, znanja in dela.