Evropski poslanci svarijo pred večjo odvisnostjo od brazilskega trsnega sladkorja. Vendar pa je domača industrija sladkorja bistvena in izjemno pomembna gospodarska panoga.

Pridelovalcem sladkorne pese grozijo nove težave. Evropski poslanec Alexander Bernhuber in direktor avstrijskih organizacij pridelovalcev sladkorne pese Markus Schöberl sta na dogodku zainteresiranih strani o uredbi EU o fitofarmacevtskih sredstvih (SUR) v Evropskem parlamentu opozorila na občutno možnem zmanjšanje pridelave sladkorne pese. Razlog za opozorilo je načrtovano zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev. “Načrti Komisije bi zlasti pri posebnih kulturah, ki zahtevajo intenzivno uporabo, kot je sladkorna pesa, proizvodnjo preusmerili v tretje države. S tem bi nas Komisija EU pahnila v odvisnost od uvoza sladkorja iz tujine,” sta prepričana Bernhuber in Schöberl. Oba pozivata Komisijo EU, naj sprejme praktično kmetijsko politiko. “Vsi zakoni EU morajo dati prednost varnosti oskrbe prebivalstva.”
V EU je sladkorna pesa na približno 1,7 milijona ha. Po mnenju Bernhuberja in Schöberla bi lahko bila pridelava na teh površinah onemogočena. Bernhuber, glavni pogajalec Evropske ljudske stranke za Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih EU, pravi: “Predlogi Komisije EU in še strožje zamisli poslanke Zelenih Sarah Wiener, ki pomenijo opustitev domače proizvodnje, niso niti ekonomsko niti ekološko upravičeni. ” Če bo EU pod krinko varstva podnebja opustila proizvodnjo sladkorja v Evropi, je dejal Bernhuber, bo z domačo industrijo sladkorne pese izgubljena bistvena gospodarska panoga. Neizogibna odvisnost od trsnega sladkorja iz Brazilije, na primer, je po mnenju evropskega politika tno v nasprotju z ambicijami EU pri varovanju podnebja.
Velika nihanja v pridelkih ekološke sladkorne pese
Schöberl pojasnjuje primer iz avstrijske ekološke pridelave sladkorne pese, kjer je izpad pridelka od 15 do 70-odstotne pridelave. “Zanesljiva oskrba s surovinami brez varstva rastlin je zato težavna, kar ogroža ekonomsko uspešnost predelovalne industrije,” poudarja direktor. “Oskrba s sladkorjem in bioetanolom se ne sme preusmeriti v tretje države,” opozarja Schöberl.