Po dveh zelo slabih letinah so oljke letos polne, kar je običajno napoved dobrega pridelka, a letos nič ne kaže, da bodo imeli oljkarji zato več olja. Obiranje oljk se je začelo podobno kot lani, zadnji teden septembra, prvi rezultati stiskanja pa kažejo, da so izpleni zelo nizki.

Na skromen pridelek mediteranskega zlata je najbolj vplivalo vreme. Dr. Maja Podgornik z Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper pojasni, da so imele oljke do konca junija na voljo veliko vode, in do takrat se je oblikovala koščica. Po juliju, ko se začne rast celic in tvori meso ploda, pa se je začela suša, kar se pozna tudi v manjši vsebnosti olja, saj se je porušilo razmerje med koščico in mesom v plodu. Razmerja v oljčnem plodu so znana, ta vsebuje med 50 do 60 % vode, okrog 12 % predstavlja koščica, ostalo pa meso in olje in nekaj malega beljakovin. Vendar ni nujno, da bodo oljkarji zato razočarani, saj bo izpad olja lahko nadoknadilavelika količina plodov, čeprav ni tako v vseh nasadih.

Nizke izplene potrjujejo tudi prve analize. Rezultate je predstavila dr. Milena Bučar Miklavčič,prav tako z Inštituta za oljkarstvo, ki pravi, da naj pridelovalci ne pričakujejo veliko olja, ker ga iz teh plodov ni mogoče iztisniti. »Letos predstavljajo koščice npr. pri sorti maurino za desetino več oz. 22 % ploda. Izplen olja pri tej sorti, ki je običajno okrog 12 %, je letos med 8 in 9 %. Pri belici dobri sadeži te sorte dajo med 17 in 18 % olja, pri do sedaj stisnjeni pa je delež le 12 %.«

Nekateri oljkarji so bili v oljarnah osupli, saj so iz 1000 kilogramov oljk stisnili le 50 litrov olja.

Oljkarji bodo imeli z obiranjem in stiskanjem visoke stroške. Že za obiranje bodo plačali skoraj toliko, kot je cena kilograma plodov, tudi cena obiralcev je zelo poskočila. Pri letošnjih oljih Bučarjeva opaža tudi drugačno sestavo, nizko kislost in manjšo vsebnost biofenolov. »Pričakovali smo tudi bolj grenka in pikantna olja, a so manj grenka, bolj toplega tipa. Hkrati se spreminja tudi sestava maščobnih kislin, sicer ne hitro, sledimo pa lahko trendu. S sušo imamo izkušnje leta 2003, toda očitno so bili pogoji takrat drugačni.«

Pridelovalcem zato obe strokovnjakinji svetujeta, naj ne odlašajo z obiranjem plodov, saj so pogoji sedaj že zelo ugodni za oljčno muho, pridružujejo pa se ji novi napadalci oljčnih dreves, med njimi še neraziskane glivične bolezni. Z njimi se ukvarjajo v južnih oljkarskih deželah, pri nas pa jih doslej nismo poznali.

»Letos pa imamo za njihov razvoj idealne pogoje, vlažno in toplo vreme zelo prija glivičnim mikroorganizmom. Ti se najprej razširijo skozi rane na drevesu, ki so lahko mehanske, na primer od toče, ali kjer so poškodbe od marmorirane smrdljivke. Zato priporočamo vzdrževanje čim boljšega higienskega stanja oljčnikov, predvsem razkuževanje. Težava so lahko tudi nepobrani sadeži, ki jih je v prejšnji sezoni napadla oljčna muha.«

Dnevi mladega oljčnega olja

Od 26. novembra do 8. decembra bodo na Obali znova potekali dnevi mladega oljčnega olja, katerih cilj je predvsem izobraževanje in ozaveščanje porabnikov. V sklopu strokovnega dela bodo izbrali najboljša mlada oljčna olja. Oljkarjem slovenske Istre pa bodo ponudili možnost, da se širši javnosti predstavijo kot vrhunski pridelovalci ekstra deviških oljčnih olj.

Pridelka več,kot je izgledalo avgusta

Vanja Dujc kot eden najbolj izkušenih in uspešnih istrskih oljkarjev s 1050 drevesi je lani pridelal 2300 litrov olja, kar je 40 % manj kot v povprečno dobri letini. Kljub izjemno nizkemu letošnjemu izplenu olja pravi, da je zadovoljen, in pojasni zakaj. »Letošnja sezona je bila zelo stresna, spomladi veliko dežja, avgusta pa kombinacija vročine in suše. V takšni vročini se asimilacija oz. pretok snovi v oljki ustavi, drevo počiva kot pozimi in je aktivno samo od sedmih zjutraj do desetih dopoldne. Konec avgusta je bilo stanje zastrašujoče, izgledalo je, kot da bodo vsi plodovi odpadli. Na srečo je dež 8. septembra to stanje rešil. Oljke so se napile vode in ustvarile nekaj malega olja, a zelo majhen delež mesa. Zato so koščice v primerjavi z njim zelo velike, izpleni pa nizki. Maurino kot najbolj zgodnja sorta je na sušo najbolj občutljiv, pri njem smo imeli izplen olja tudi pod 4 %, največ pa 6,5 %, pri sorti belica pa je izplen povprečno 9 %. Za to niso krivi oljarji, ti so naredili zadnja leta izjemen napredek in znajo tudi v zahtevnih letinah iz plodov iztisniti najboljše. Nizek izplen pa bo do neke mere nadoknadila količina, saj so drevesa lepo obložena, na naših je povprečno 30 kilogramov plodov. Sadežev bo v teži 20 do 30 % več, olja pa kljub temu 40 % manj kot v povprečno dobri letini. S kakovostjo olja sem zadovoljen, to je prijetno pikantno,« pravi Dujc.

Nizek izplen olja seveda močno vpliva na ekonomičnost pridelave. »Če bi prodajal olje po 20 evrov za liter, bi s tem pokril samo stroške oljarne in obiranja. Cena sezonskih delavcev, ki prihajajo v nasade v glavnem prek agencij, je med 0,65 in enim evrom po kilogramu oljk.«

S klasičnimi škodljivcem – oljčno muho – letos zaradi izjemne vročine ni bilo težav, prihajajo pa zato nove z glivičnimi boleznimi. Žal se to na drevesu vidi šele, ko je prepozno. »Dobra preventiva proti njim je zaščita z bakrom, ki smo ga zadnja leta premalo uporabljali, se pa k njemu vračajo italijanski oljkarji,« sklene Dujc, ki pričakuje, da bodo vse njegove oljke v oljarni do konca oktobra.

NOV KOMPETENČNI CENTER ZA OLJKE NA PLAVJAH

Na Plavjah bo na mestu degradiranega območja nekdanje vojaške karavle začel rasti novi kompetenčni center za oljarstvo in mediteranske kulture. To bodo kočno novi prostori   inštituta za oljkarstvo, odkar je pogorel leta 2017. Sedaj ima v najemu prostore v kampusu Univerze na Primorskem, na Livadah v Izoli. Gradno novega inštituta bodo podprli ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Mestna občina Koper z zemljiščem ter  Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Koper. Objekt bivše karavle bodo porušili, gradbeni temelj pa naj bi položili še letos. Naložba naj bi stala 4 milijone evrov, objekt pa vseljiv leta 2026