Veronika Frelih, mlada vinarka iz Šentruperta na Dolenjskem

Priimek Frelih iz Šentruperta na Dolenjskem je že skoraj pol stoletja sinonim za vrhunski cviček, saj si ga je Jože Frelih, gostilničar in vinar, prvi sredi osemdesetih let upal dati v buteljko. Na začetku 90-tih let pa je prišla na trg najprej njihova bela, in zatem še prva penina iz cvička. Leta 2017 so cviček (letnik 2016) poslali na Decanterj v Londonu, in zanj prejeli 83 točk, ko si noben cvičkar, razen njih – na to niti pomisliti ni upal. Večino polnitev vin Frelih sedaj predstavljajo penine -okrog 60% od 40.000 litrov povprečnega letnega pridelka. Glavna sorta pa ostaja žametovka, in ob njej modra frankinja, zeleni silvanec, ter sivi in modri pinot.

Delo v vinski kleti, v neposredni bližini 500 let stare gotske  cerkve, nadaljuje sedaj po dedkovi in očetovi sledi  najmlajša hči Veronika. Njene srce bije predvsem za trte, po študiju agronomije v Ljubljani je odšla na dveletni  podiplomski študij še v najbolj elitno vinsko regijo, v Bordeaxu, v Pessac. Po vrnitvi iz Francije je začrtala smer na 4,5 ha vinogradov z 23.000 trtami v eko.

S setvijo ječmena zadržali erozijo

» Za začetek preusmerjanja sem izbrala pravi letnik 2021, ki je bil za pridelavo med zadnjimi najbolj ugoden. Na našem območju je skoraj vsako leto toča ali pozeba, ker se zadržujeta hladen zrak in vlaga,«  pravi Veronika. S pomočjo družine obdeluje vinograde na večinoma zelo strmi legi, s 60 % naklonom in  med 390 do 430 metrov nadmorske višine. V bistvu se na njihovem koncu, v dolini reke Mirne, vinorodno območje s prehodom v gozdnato pokrajino zaključuje. Pogoji za vinogradništvo so zato veliko težji kot na drugem koncu Dolenjske, proti Podbočju, kjer se griči dvigujejo nad Krškim poljem oz. Zato pa so te višje lege idealne za sveže, lahkotne in tudi srednje bogate penine, saj se lepše ohranijo arome in kisline v grozdju. Več dela pa zahtevajo obdelava vinogradniških tal. Prav na tem področju si je Veronika zadala nove cilje.

“Letos bomo dobili po treh letih preusmeritve prvič ekološki certifikat. Za prehod v eko pridelavo smo se odločili, ker je vinograd na višji legi dobro prezračen. V eko smer me je vedno vleko zato, ker  ja ta pridelava usmerjena v skrb za tla, vitalnost vinske trte s ciljem, da vinograd zdrži čim dlje. Glavni cilj je zato večja biotsko pestrost in zdrav vinograd, s tem pa rešujemo tudi erozijo v vinogradu. Z njo smo imeli velike težave, saj ob zadnji obnovi vinogradov leta 2005 niso bile opravljene globoke drenaže. Lapornatih in ilovnatih tal v teh vinogradih pa sedaj ne moremo »odpirati«. Vendar smo to uspešno rešili s setvijo ječmena med trtami v zadnjih dveh letih, ker je dobro zadrževal zemljo, obenem so tla ostala prezračena. Zdaj, ko so se tla umirila, načrtujemo med trtami setev kombiniranih višjih travnih mešanic, s čim manj košnje in s tem manj  traktorskimi vožnjami oz. zbijanjem tal. “

Echo (odmev) do Poljske in Japonske

Čeprav so rezultati zadnjih analiz pokazali, da je delež organske snovi v tleh dober, 3,2%, bodo ponovno opravili še dodatno natančno analizo tal ter satelitsko sliko vinograda. Z njo bodo pridobili še bolj natančne podatke o mikrolokacijah in stanju trt, pravi Veronika, ki se spomladi posveča veliko trženju vin. Ta del ji sicer ni tako ljub, a na manjšem družinskem posestvu je treba vzeti v zakup vso delo- tudi v kleti, ter na sejmih in predstavitvah vin v svetu, s katerimi bo polno zasedena v aprilu. Največ kupcev imajo v Sloveniji, kjer so cviček in penina od fare ter  štiri druge in ob njih še bela in rdeča zvrst echo, ter zeleni silvanec, že dolgo uveljavljeni v gostinstvu. V tujino pa potujejo njihova vina na Poljsko, Južno Korejo vse do Japonske. Cene zrelejših vin in penin so povprečno 15 evrov za steklenico.