25. let Zavoda Slovino in 16. Vindel

Salon VinDel vsako leto oktobra spremeni štajersko prestolnico za en dan v mesto žlahtnih okusov s ponudbo vrhunskih vin in kulinarike. Ob letošnji 25-letnici Zavoda SloVino kot njegovega organizatorja je bilo na 16. VinDelu 22. oktobra še posebej bogato in bleščeče. Zadnja štiri leta se slovenski vinarji in mojstri kulinarike predstavljajo na enem najlepših prizorišč v državi – v blišču kristalnih lestencev v Kazinski dvorani in preddverjih Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

VinDel pritegne vsako leto več obiskovalcev in razstavljavcev, ki si prizadevajo za dvig kulture pitja vina. Dogodku pa so se zadnja leta pridružili še vinarji in ponudniki delikates iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske, letos skupaj več kot 160, pri čemer je 130 vinarjev. Posebna pozornost je bila namenjena Združenju Vinorodna Štajerska, ki povezuje najboljše vinarje vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. »Pohvalimo se lahko z bogatim strokovnim dogajanjem. Še posebej ponosni pa smo, da že 25 let skupaj z vinarji in ljubitelji vina gradimo kulturo vina v Sloveniji in sosednjih državah. V prvih letih smo želeli biti dobri in v Mariboru postaviti most med ponudbo in povpraševanjem. Pred štirimi leti pa smo se s selitvijo v hram kulture – SNG Maribor – ter z degustacijami iz ročno izdelanih kozarcev Steklarne Rogaška usmerili v to, da smo najboljši,«je dejal Dejan Bajer, direktor Zavoda SloVino. V okviru SloVino VinDel Academy pa so potekala strokovna srečanja vinskih svetovalcev, obiskale so ga tudi številne vinske kraljice in vinski vitezi.

Med svežimi in zrelimi ptujskimi vini

Na VinDelu sta se odvili tudi dve izobraževalni vinski delavnici: najboljša vina vinskega letnika 2024 sta predstavili Simona Hauptman in Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor. Primerjalni sprehod med svežimi in zrelimi vini pa je omogočila Ptujska klet, ki ima v svojih arhivih najstarejša slovenska vina vse do leta 1917, vodil jo je enolog Nejc Borko.

Ptujski kletarji vinski javnost radi predstavijo, kaj so pridelovali njihovi predhodniki na območju Haloz in Slovenskih goric in kaj v vinu je odvisno od vinskega letnika in lege na eni ter tehnologije in kletarjeve roke na drugi strani. Vse našteto je bilo vznemirljivo pokušati skozi niz sedmih pripravljenih vin. V prvem primerjalnem paru je predstavil sivi pinot, letnik 2024. V tej seriji je bilo 50.000 steklenic in le 5000 jih je ostalo za slovenski trg, vse ostalo so izvozili v ZDA. Po krajši maceraciji je tipične bakrene barve, po nekaj mesecih na drožeh pa ima gladko, kremasto teksturo. Na nosu in v ustih ima aromatiko zrele rdeče hruške in izjemno harmoničen zaključek. Njegov tekmec je bila ista sorta pod sinonimom rulandec 2021, ki ga polnijo za črno etiketo le v najboljših letnikih. Vino je zaradi delnega zorenja v hrastovih sodih bistveno bolj kompleksno, v vonju poleg jabolka prevladujejo maslene in oreškaste note, z lepo vkomponiranimi tanini in dolgim pookusom. Drugi par je bil svež sauvignon, 2024, pod belo etiketo mešanice grozdja iz Slovenskih goric in Haloz. Na cvetici zaznavna paradižnikovo listje in pasijonka s prijetno svežino v zaključku. Njegova vzporednica pa je bil sauvignon, letnik 2022, pod črno etiketo. Njegova cvetica izrazi citrusne note s kančkom črnega ribeza. Po zorenju v leseni posodi je okus po lesu lepo vkomponiran in ne prevlada nad sortnostjo. Obogatijo ga še muškatne in maslene note. Enolog Nejc Borko pa pojasni, da različni barvi etikete ne izražata le enostavnejšega in bogatejšega vina, temveč tudi različni slog kletarjenja.

Tretji par je posegel krepko v globino kleti, do rulandca, letnik 1961, prečepili so ga leta 2000. V cvetici prevladajo terciarne note fig ter rozin, v ustih je še vedno živahna kislina in vino še ni reklo zadnje. V 20 let mlajšem sauvignonu 1981 pa prevladajo na nos note belušev in zelišč, njegova svežina je že krajšega daha in vino zato ne more enakovredno parirati predhodniku. Brez para pa se predstavi izjemni sauvignon, 1968, pod imenom Rimljan Anno Domini, znano tudi kot prvo zaščiteno slovensko vino. Predstavi se s še vedno sadno-cvetlično terciarno cvetico ter živahno kislino in uglajenim odhodom prepriča kot najboljše arhivsko vino delavnice.

Fabjan Korsič iz Števerjana se je predstavil z malvazijo 2024 in zvrstjo Collio di uve autoctone, 2024. Na osmih hektarjih pridela družina v letniku 40.000 steklenic vrhunskih vin. Poudarek v njihovi kleti je na tradicionalnih sortah, na malvaziji, rebuli in tokaju, čeprav imajo še sivi pinot, sauvignom in chardonnay. V Mariboru so se predstavili najprej zato, ker je Slovenija njihova matična domovina in drugič, ker začnejo tržiti v Sloveniji in so začeli s promocijo Colia, ki je v Sloveniji znan manj kot Brda. Z vidika italijanske pridelave pa predstavlja s 1300 hektarji toliko kot večjo italijansko posestvo. Njihova vina so na voljo v restavracijah po celi Italiji po 10 do 20 evrov za steklenico.

Matej Plemenič iz Koga je pogostil na VinDelu predvsem z aromatičnima sortama traminec in muškat otonel. Na dveh hektarjih vinograda pa prideluje še vrhunska vina tudi iz drugih štajerskih sort. Na izboru sommelierjev je prejel nagrado za traminec, pozna trgatev 2024, kot najboljše vino za k prekmurski gibanici.