Najboljši vinarji Vina Slovenija

Že sredi trgatve so konec avgusta na sejmu Agra v Gorji Radgoni vinarjem podelili nagrade za najboljša vina na 51. ocenjevanju Vino Slovenija. 145 vinarjev je letos zaupalo ocenjevalcem 566 vin iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Češke in Portugalske, z bio vini pa je sodelovalo šest pridelovalcev s 16 vzorci vin.

Boštjan Zidar je kot predsednik petih ocenjevalnih komisij vinarje ob podelitvi nagovoril, da gre za najpomembnejše ocenjevanje vin v Sloveniji. »Letos je dalo še dodaten poudarek najpomembnejšim – belim mirnim suhim vinom, ki predstavljajo steber slovenskega vinogradništva. Podeljene ocene pa nakazujejo, da se kakovost teh vin nenehno zvišuje, sledijo pa jim tudi rdeča vina. Izkazale pa so se tudi slovenske vinske posebnosti, ki predstavljajo slovensko tradicionalnost, ki jo moramo ubraniti, in so vse bolj pomembne tudi za mednarodni trg.«

Najvišje priznanje šampiona je prejelo 11 vinarjev: za peneče vino Klet Brda za klasično penino Virgo brut; za peneče vino (charmat metoda) Vina Belje za La Belle grand; za cviček PTP Kmečka zadruga Krško za cviček premium 3; za belo mirno, suho vino, mlajše od treh let, Vina Erneic za beli pinot (2024); za belo mirno suho vino, starejše od treh let, Puklavec Family Wines za white cuvé 34 (2021) in za mirno suho vino aromatičnih sort Pewal Weine Handels GmbH za Muskateller (2024). Za mirno polsladko vino aromatičnih sort je prejemnik šampiona vinska klet Pravino, Čurin – Prapotnik, za traminec (2021); za rdeče suho mirno vino, mlajše od treh let, Vinakoper za merlot (2022); za rdeče suho vino, starejše od treh let, posestvo Ferjančič za Fino rdeče (2021); za teran PTP Vinakras Sežana – izbrani teran PTP elite (2023) in za naravno sladko desertno vino Vina Benčina za zlati medun.

Poleg najvišjih odličij je bilo podeljenih še 37 velikih zlatih, 221 zlatih in 217 srebrnih medalj.

20 let pravilne usmeritve

Posebej laskavo nagrado – vinar leta, ki si jo želi vsak slovenski vinar, je prejela vinska hiša Vinakras iz Sežane. Največji kraški vinar je poleg šampiona prejel še dve veliki zlati medalji za teran PTP 2020 in malvazijo barik, 2021, ter 14 zlatih in štiri srebrne medalje.

Marjan Colja je dejal, da so bili že prej opazni kot prejemniki velikih zlatih in zlatih medalj na ocenjevanju v Gornji Radgoni in tudi na AWC na Dunaju, njihov naslednji cilj pa je odličje na Decanterju. »Najvišja slovenska nagrada je potrditev 20-letne pravilne usmeritve. Je krona našega dela in potrditev, da dobi kupec v kozarcu ustrezno kakovost, ne glede na to, katero linijo naših vin kupi. Vedno izhajam iz tega, kar bi kupil tudi sam, pri cenah moramo biti zato realni, odprtega terana pa že pet let nimamo. Vse manj bo tudi litrskih steklenic, več pa buteljk in vin najvišje kakovosti v blagovni znamki La Marie.« Le z začrtano usmeritvijo v kakovost je mogoče doseči višjo vrednost po steklenici. Hkrati je Colja zaskrbljen zaradi vse manjše pridelave grozdja na Krasu, kjer so v zadnjih letih površine vinogradov padle iz 640 na 400 hektarjev.

Letos pričakujejo v kleti 0,5 milijona litrov vina, saj jim število pogodbenih pridelovalcev usiha. Tako je v glavnem zaradi starosti, medtem ko mladih ta dejavnost ne zanima. »Zato se pripravljamo, da bomo imeli v kleti s prehodom v pridelavo višjih kategorij vin v desetih letih le še 350.000 litrov vina, v glavnem iz svojih vinogradov, iz katerih že sedaj zagotavljamo vsa vina belih sort. Dolgoročno pa to pomeni, da se bo Kras še bolj zaraščal,« sklene Colja.

Velik preboj slovenskega vinskega turizma

V Sloveniji imamo sommelierje, znanje, gostoljubne turistične kmetije, gostilne in ljudi, ki znajo povezati zgodbo z žarom in ponosom, zato dosegamo v turizmu rekorde, ki pa niso samoumevni.

Barbara Zmrzlikar iz STO je predstavila vrednost svetovnega vinskega turizma – ta je bila leta 2023 46 milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 pa naj bi se ta vrednost podvojila. Uspešne so le tiste vinske točke, kjer se znajo ponudniki povezati. Vse več slovenskih vinarjev pa vstopa v zeleno shemo slovenskega turizma, saj je Slovenija mednarodno prepoznana predvsem po naravnih lepotah.

Dr. Aleš Gačnik iz Turistice – Fakultete za turizem v Portorožu, je dodal, da je vinski turizem globalni fenomen, ki se trži lokalno, in del vinske industrije. »Vino brez zgodbe je le pijača, z zgodbo pa kultura. Slovenija je obkrožena z najboljšimi turističnimi krajinami, kot sta Italija in Avstrija. Od 20 vinsko-turističnih cest, odprtih pred nekaj desetletji, pa jih v Sloveniji deluje le še pet, zato bi jih treba oživiti. Slovenija se ponaša s 500 do 600 vinskimi dogodki letno, kjer gre za sinergijo med kmetijstvom, turizmom in kulturo.