Ime vinarske hiše Tement na najbolj južni strani avstrijske Štajerske vinske ceste, na meji s Slovenijo, je poneslo ime avstrijskega sauvignona daleč v svet, do Japonske in Rusije. Hkrati je le-to s 100 hektarji vinogradov, pri čemer je 20 hektarjev na slovenski strani, eno večjih posestev z biodinamično pridelavo, od leta 2022 s certifikatom Demeter. Manfred Tement je začel z enim samim hektarjem in do leta 2005, ko je posestvo prevzel sin Armin, ki gospodari skupaj z bratom Stefanom, trte posadil na 50 hektarjih. Rast posestva v resnega tržnega igralca pa se je začela z vinarskimi hišami, povezanimi v združenju Steirische Terroir und Klassikweingüter – STK – iz srede 80. let, ki uspešno deluje še danes. V njem so poleg hiše Tement še Gross, Polz, Lackner Tinnacher, Sattler, Winkler – Hermaden, Maitz, Erwin Sabathi, Hannes Sabathi, Neumeister, Frauwallner in Wohlhmut.

 Vinarska hiša Tement na leto pridela 0,5 milijona litrov vin, ki ga 60 % prodajo na avstrijskem trgu, v gostinstvu in vinotekah ter 40 % v izvozu. Prvi izvozni trg je Nemčija in ostale države Beneluksa, Irska, Japonska, Rusija. Na dvorišču prodajo 15 % in prek spleta 5 % vin. Tudi iz Ciringe 80 % izvozijo. Posestvo je registrirano kot kmetija Gmbh, klet z zmogljivostjo za en milijon litrov vina so zgradili leta 1998. Na posestvu imajo 50 zaposlenih iz različnih držav, celo iz Čila, vendar predstavljajo 80 % zaposlenih Slovenci. Poleg vinogradništva imajo še izjemno uspešno turistično dejavnost, združeno pod imenom Winzerai, v katero so povezali v sodobne apartmaje preurejene stare viničarske objekte, šest na avstrijski in 14 na slovenski strani meje. V njih so uredili 40 sob po najvišjih standardih, na leto ustvarijo v njih med 8000 do 10.000 nočitev.

»Združenje STK, ki je preraslo iz prijateljstva med vinarji, se je začelo z nakupom skupne polnilne linije in je povezalo generacijo mojega očeta, sedaj pa ga nadgrajuje že druga generacija,« predstavi Armin Tement. Ker ima vsako posestvo drugačne interese in kletari različno, je bilo treba namreč najti skupna pravila. Skupaj so izboljšali kakovost in oblikovali standarde kakovosti vin kot klasifikacijo STK. Na vrhu so t. i. Ried vina iz enega vinograda, ki imajo na vrhu piramide še dve višji kakovosti – velike in prvovrstne lege. Pod njimi so krajevna (Ortsweine) in za njim regionalna (Gebietsweine) vina.

 STK klasifikacija leg

Skupina je v devetdesetih letih uveljavila izraz »Steirische Klassik« za sveža in sadna vina in izpostavila sauvignon kot vodilno sorto štajerskega vinorodnega okoliša ter uveljavila izraz »lagenwein«. Leta 2007 je združenje STK objavilo prvo klasifikacijo štajerskih leg. Določena so bila merila za »Erste Lagen« (vrhunske lege) in »Große Lagen (velike lege) STK. Za velika vina iz ene lege morajo biti trte stare najmanj 15 let, donos le 4500 litrov po hektarju in stekleničeno po 18 mesecih zorenja. Vina iz prvovrstnih STK leg so lahko le iz najmanj dvanajst let starih trt, donos 4500 l/ha. Vina morajo imeti potencial za najmanj pet let staranja, stekleničena pa so lahko naslednji september po trgatvi. Krajevna vina so lahko le iz tradicionalnih štajerskih sort in stekleničena 1. maja po trgatvi.

Cilj klasifikacij leg so vrhunska terroirska vina

»V STK je odločilo mnenje, da morajo biti lege omejene, ker smo imeli na Štajerskem vedno velike lege, in zato vino iz celotne ni bilo vrhunsko. Tako je nastal ta sistem leg, ki daje poudarek terroirskim vinom. Ta sistem je za nas tako sedaj samoumeven, za vinogradnike pa je bil dober, ker so se v sistemu zlahka učili od drugega in tako hitreje napredovali. Že takrat pa smo videli, da je zelo težko poenotiti slog vina različnih vinarjev. Vinogradniki pa lahko v Avstriji prek regionalnega medprofesionalnega komiteja v vsakem vinorodnem območju zelo dobro reguliramo svoje potrebe. Le-ta prenese naše interese na nacionalni komite, od koder gre na vlado in ta pobude uzakoni. Danes je vloga združenja predvsem skupna promocija vin, vsako leto se predstavimo na okvirno petih dogodkih, na svetovnih sejmih in doma, kar počnemo izključno s svojimi sredstvi,« predstavi namen povezave Armin.

Pred 20 leti se je temu sistemu pridružil in bil izgrajen v vseh regijah še državni tripiramidalni DAC sistem  (Districtus Austriae Controllatus), ki opredeljuje regionalna (Gebietswein), krajevna vina (Ortswein) in vino iz enega vinograda (Riedenwein). Vsaka raven ima posebna pravila na vseh ravneh, grozdje mora biti trgano izključno ročno. Regionalna vina se osredotočajo na tradicionalne sorte grozdja, krajevna vina ne smejo imeti okusa po lesu, za vina najvišje kategorije, ki so le iz enega vinograda, pa je prepovedano dosladkanje.

»Ta sistem je bil za štajerska vina nekaj najboljšega v zadnjih 20 letih, saj sedaj vsak vinar ve, da regionalnih vin ne sme polniti pred marcem, krajevnih pa ne pred majem in vin iz enega vinograda ne pred septembrom. V STK so pravila še strožja, kar lahko vinarjem v letih, ko jim vina primanjkuje, povzroča tudi težave. Ne glede na povpraševanje vina pred določenim rokom ne smejo polniti za trg. Cilj obeh sistemov pa je vrhunsko vino, a to je dolgotrajen proces. DAC je prvi korak, da so lege omejene, vendar pa bo kategorizacija potekala še kar nekaj časa,« pojasnjuje Armin in predstavi bistvo težav na primeru njihove lege Zieregg.

»Na našem posestvu  je okrog 30 % leg najvišje, Ried kategorije, Zieregg je najboljša, a vrhunski je le del. Prav zato imamo Ried Zieregg, ki je le južni del te lege. Podobno je na naši 20-hektarski legi Ciringa v Sloveniji, v kateri vidimo prav tako velik potencial.Ker pa je del vinogradov obrnjen na zahod, del na vzhod in del na jug, pa tudi tla in posledično vina so različna, bi bilo treba ločiti to lego na npr. Ciringa, 1, 2 ali jo poimenovati kako drugače. V Sloveniji še imate možnost, da stvari uredite na pravi način, ker lege še niso klasificirane, čeprav je to lahko le dolgoročni proces na osnovi znanstvene klasifikacije tal,« se strinja Armin Tement.

 Preusmeritev v biodinamiko je velika odgovornost

Pri sosedih je v zadnjem desetletju postala ekološka pridelava obvezna smer za ambiciozne pridelovalce tako v vinogradih kot na trgu. To med drugim potrjuje podatek, da je od dvanajstih vinarjev v združenju STK že polovica površin v ekološki, pri dveh pa v biodinamični pridelavi, med slednjimi je tudi naš sogovornik.

»Na Štajerskem so zmeraj kmetovali dokaj ekološko, a se je z napredkom (mehanizacijo, sistemiki) donos grozdja povečal, ne pa kakovost vin, s čimer oče ni bil zadovoljen. Vina so bila le sintetično ogledalo rastlin, saj sem med analizo v njih našel ostanke do 20 pesticidov. Posestvo sem prevzel že leta 2005 z 19 leti in po končani srednji šoli z veliko entuziazma želel hkrati preusmeriti v ekološko pridelavo celotno posestvo.

Vendar so me izkušenejši starši pri tem ustavili z razlogom – ker predstavlja preusmeritev v eko veliko tveganje z vidika izgube pridelka, preživetja 50 zaposlenih in celotnega posestva, saj stane obdelava hektarja povprečno 15.000 evrov na leto. Tako smo se odločili za preusmeritev najprej 10 hektarjev. Glavni cilj je bil, da v tla tudi vračamo, ne le jemljemo, in jih ohranimo za naslednje generacije. Kljub pomoči svetovalcev in načrtu škropljenja so bili rezultati sprva katastrofalni – nizek pridelek in kakovost vin. Ustrezen način pridelave smo zato morali najti sami in preusmeritev je trajala desetletje, vse do leta 2015.«

Leta 2008 in 2009 so začeli s prvimi koraki v biodinamično kmetovanje (BD) in uvedli nove ukrepe. Iz izkušenj Armin doda, da ta sistem deluje le, če deluje naravni krogotok v vinogradih in tleh. Začeli so s ciljnim dodajanjem komposta, ki ga selektivno uporabijo na vseh površinah 300 kubičnih metrov letno.  Humus ustvarjajo tako, da dvakrat na leto, maja in avgusta, povaljajo v medvrstnem prostoru v vinogradih posejane metuljnice, dodatno ga priravijo še iz tropin in lesne biomase iz svojega gozda. Boljša kot je  lega, prej so imeli na njej uspeh. Hkrati so začeli s spremembami v kleti: leta 2005 s spontanimi fermentacijami, prenehanjem filtriranja vin pred stekleničenjem, dodajo pa jim 30 mg/l žvepla. Skupno žveplo je povprečno med 40 in 60 mg/l. Del vin macerirajo, predvsem pa jim dajo čas, da se razvijajo sama in zorijo več let.

V kleti več kot 300 različnih vin

Prehod pa je povezan tudi s trgom in kupci, tega ni mogoče spremeniti čez noč. »Treba je bodisi izobraziti obstoječe kupce bodisi pridobiti nove. Mi smo storili oboje,« doda Armin, ki ima zapleten sistem dela v leti. V njej zorijo trije zadnji letniki v več kot 300 lesenih sodih iz štajerskega in slavonskega hrasta, veliki od 1000 do 4000 litrov.

Vsako parcelo kletarijo posebej, kar pomeni, da je v kleti sedaj 300 vrst različnih vin. Na slovenski strani, na Ciringi, imajo kar 26 različnih parcel, in vina le-teh ločijo, kar je prednost, ker lahko hitreje zadostijo strankam. Po drugi strani pa je z njimi veliko več dela tako v kleti kot na trgu, s pivci, da jim razlike in lastnosti vin pojasnijo.

Vina šestih sort (savuignon, beli pinot, rumeni muškat, chardonnay, laški rizling, zweigelt in cabernet sauvignon) gredo na trg kar pod 50 etiketami, tudi glede na velikost steklenic. Od tega je 15 etiket sauvignona, količinsko največ pod etiketo Kalk und Kreide (izhodiščna cena 15 evrov), s slovenske strani meje pa pod etiketo Fosilni breg.

»V Avstriji je bilo na začetku težko prodajati ekološka vina, na mednarodnih trgih pa je v kategoriji med 7 in 10 evrov za steklenico ekološko vino že standard, BD pa še vedno prednost, zlasti v sosednji Nemčiji, kjer je ta niša sicer majhna, a dovolj velika. Možnosti prodaje pa se povečujejo v Skandinaviji in ZDA,« sklene Armin Tement. Vin na ocenjevanja ne dajejo, so pa prejeli najvišje ocene – 95 točk po Parkerju, v oceno jih dajejo nemški reviji Falstaff, Jancins Robinson in drugim vinskim avtoritetam.

Njihovi sauvignoni so predvsem znani po bogati strukturi in ne le aromatiki, saj zorijo povprečno do tri leta. Strukturo jim poleg bogatega grozdja doda lesena posoda, kljub temu pa so s povprečno stopnjo alkohola še vedno harmonični, s prijetno svežino in mineralnostjo.

L