Mihaela Krsnik Kopše je tretja generacija na kmetiji v Dolnji Počehovi pri Mariboru, in druga generacija, prek katere je kmetija prešla v ženske roke. Posestvo je po študiju sadjarstva in vinogradništva, kot mlada prevzemnica leta 2005, podedovala od mame Veronike, ki je hkrati izkoristila še ukrep zgodnjega upokojevanja. Ke je vino večinoma še vedno moški posel, je ena redkih vinark na družinski kmetiji v Sloveniji, in morda celo edina na Štajerskem.

Zgodba njihovega posestva je neločljivo že več kot dve stoletji poveza s trto in vinom. Prve trte so  na njihovi zemlji posadili že leta 1815 benediktinci in zasnovali 38 hektarjev veliko posestvo, tega pa je leta 1938 kupil Veronikin oče, oz. Mihaelin dedek Ivan Dopler, po katerem se njihova hiša z dodano črko p sedaj imenuje. Trta in vino pa sta “zlezla pod kožo ” celotni družini: tudi hčeram Lini (19),  Lani (17) in Leni (12), pa tudi očetu Boštjanu, ki je sicer podjetnik, a vendar kmetijo podpira iz vseh vidikov.

Družina Krsnik Koše: MIhaela, Boštjan, Lena, Lana, Lina

Od obdobja, ko je kmetijo še vodila Veronika, je bilo na kmetiji kar nekaj sprememb, zadnja večja lansko leto, ko so dokončno opustili živinorejo. Vsa leta so namreč poleg pridelave vina redili še okrog 40 mladih govejih pitancev simentalske pasme. “Kupovali smo  200 kg težke pitance in jih prodali pri teži  700 kilogramov. Ker pa se pitanje pri sedanjih nizkih cenah mesa za kmete ne izplača, so šle živali dokončno iz hleva, kljub temu, da se je mama težko odločila za ta korak. Tako obdelujemo sedaj še samo devet hektarjev vinogradov, ostala zemljišča smo oddali v najem.

Dodatni dohodek predstavlja sedaj turizem, v katerega sem se intenzivneje usmerila, ker me tudi zelo veseli. V tem času je seveda obstal.  Kmetje smo se navajeni boriti  z naravo, proti virusom pa nimamo orožja,” pravi zaskrbljeno Mihaela v času splošne izolacije zaradi korona virusa, ko smo se prisiljeni 

Lega in vino 360 stopinj 

Dohodkovno glavna dejavnost Hiše Doppler je seveda  vinarstvo z  vinogradi okrog vinske kleti, ki so jo pred desetimi leti zgradili nekaj kilometrov proč od kmetje, v Kozjaku nad Pesnico, uradno v podokolišu Srednje Slovenske gorice. Naložba v enega najsodobnejših vinarskih objektov na Štajerskem, z zmogljivostjo 140.000 litrov, je bila vredna 1,3 milijona evrov, od tega je so 540.000 evro pridobili na razpisu za evropska sredstva, drugi del pa je vložil Boštjan. Posebna lega kleti, ki je v celoti pod zemljo in na vrhu okroglega griča, je izjemno privlačna za obiskovalce, saj je iz nje razgled daleč po Sloveniji in Avstriji. Po tej legi so poimenovani tudi njihovo posebno  belo vino najboljših letnikov 360 stopinj, zadnji na trgu je zeleni silvanec 2015.

Še pomembnejši  je tehnološki vidik, ki jim je omogočil preboj na trg  z bolj raznoliko ponudbo sodobno kletarjenih vin,  kakršnih  v stari kleti z neustrezno opremo ni bilo mogoče donegovati.

Delo v njej je tako kot usklajevanje vseh del na kmetiji, od administrativnih,do razvoza vin pod Mihaelinim taktirko, ki ima tukaj kot šolana enologinja, saj je pripravljala iz enologije tudi doktorat, tudi za delo prijazno delovno mesto, v njej  je vse na tipko. Vsi procesi od prevzema grozdja, beleženja podatkov do kletarjenja so vodeni računalniško, njena posebnost ob pa je, da jo odpira prstni odtis obeh lastnikov. Tako je bila zasnovana tudi iz varnostnih razlogov, saj se ob preseženi stopnji ogljikovega monoksida ob vrenju jeseni samodejno zapre. Največja prednost nove kletarske opreme – od nerjavečih cistern, do hladilnega sistema pa je preprečevanje vdora kisika in bakterij v vino, kar pomeni znatno nižjo porabo žvepla, ohranjeno aromatiko in počasnejše staranje vin.

Mihaelina v kleti  skrbi, da imajo vina Doppler prepoznavni slog- to je sadnost, svežina in značilna sortna cvetica, pri delu pa ima tudi pomočnika, kletarja Aleša Slano ter še dva v vinogradih, kjer se kakovost vin pravzaprav začne. V njih ostaja hiša Doppler zvesta štajerski tradicij, zato je najbolj zastopana sorta laški rizling, te je okrog 30 odstotkov,  po 20 odstotkov je  renskega rizlinga in sauvignona, ostalo pa šipon, chrdonnay, muškat otonel, traminec, zeleni silvanec, ter rdeča zweigelt in modra frankinja.” Vinogradi so stari od 10 do 15 let, načrtujemo še obnovo hektarja, zadnje desetletje pa nam vinarjem ni bilo najbolj naklonjeno. Že leta 2009 je toča tako močno poškodovala trto, da smo morali dva hektarja obnoviti, letnik 2014 je bil izjemno slabe kakovosti, 2016 smo ostali brez pridelka zaradi pozebe. Grozdje smo morali v slabih letnikih dokupiti, vsekakor pa je pri teh nizkih cenah bolje, da grozdje kupuješ, kot prodajaš, sami ga vinogradnikom vsaj takoj plačamo.”

Dve šampionski Dioni

Kljub vsej moderni opremi, pa se pri letnem pridelku med 50 in 60 tisoč litrov vina ne izplača kupiti vse opreme, zato so člani vinarske zadruge, v katerih skupaj 35 štajerskih vinarjev uporablja polnilno linijo in etiketirko. Lani pa je manjša skupina šestih vinarjev kupila skupni degoržator za 30.000 evrov, oz 5000 po vinarju, kar je znatno ceneje, kot če bi storitev najemali, saj stane ta 90 centov po steklenici, letno pa napolnimo 10.000 steklenic penin, predstavi stroške stekleničenja “mehurčkov Mihaela, po katerih postaja njihova hiš vse bolj prepoznavna. Pridelujejo izključno klasične penine: muškatno, rose iz zwegelta in modra frankinje, obe zorita na kvasovkah leto in pol. Penina Diona brut natur pa je vedno iz chardonnaja in zori na kvasovkah tri leta. Prav za Diono brut natur je Mihaela prejela leta 2018 in 2019 šampiona na največjem ocenjevanju vin v Sloveniji, v Gornji Radgoni.

Terasa za poroke

Večino vin predstavljajo mirna buteljčna vina, na trgu so pod osmimi etiketami: kot sortna vina, zvrst rizling in efekt rose in v bariku zorjen rdeč efekt iz zweigelta in modre frankinje. Okrog 40 odstotkov vin prodajo doma, 60 odstotkov pa gostincem po celi Sloveniji. Del polnitev jim uspe tudi izvoziti,  že več let redno v Francijo, ZDA, Nizozemsko in v Veliko Britanijo, kot perspektivni sorti pa oceni hišna vinarka šipon in laški rizling, ki sta na štajerskem najbolj doma. Čeprav se dobro prodaja tudi sauvignon, pa je tega v svetu veliko, sploh v sosednji Avstriji.

Zadnji leti prodajo vse več vin doma, prek turizma, uradno imajo registriran vinotoč, prirejajo pa veliko dogodkov, njihova terasa ob kleti je kot nalašč za poroke in teh je bil doslej največ. ” Za te se posebej potrudimo, saj mora biti za mladoporočenca to poseben dan, in da lahko vse dobro pripravimo, na kmetiji čez vikende v vinogradih ne delamo. Naša osnovna storitev je oddajanje prostora ter prodaja vina, za toplo hrano pa je poskrbljeno prek cateringa. Gostili smo že veliko poslovnih zajtrkov, team buldingov za podjetja, in rojstnih dnevi, k nam pa pride vsako leto okrog 30 skupin odbojkaric iz ZDA, in te so zelo hvaležne gostje. 

Turizem je začel prinašati dodatni dohodek prav zadnja leta, a je bil zato tudi dodaten vložek, okrog 100.000 evrov,” predstavi Mihaela še zadnji glavni premik med zadnjima dvema generacijama nosilk kmetije. Zamisli za naprej jim ne zmanjkuje, Boštjan si želi še svoj vinjak, iz grozdja bi radi pridelali še rozine in olje grozdnih pešk, pa še kaj bi se našlo. Nove zamisli prinaša kmetijo že tudi tretja generacija nežnejšega spola, saj so vse tri hčere odraščajo s trto in vinom. Aktivneje  se v delo že vključuje najstarejša Lina, ki jo veseli sodelovanje v trženju in delo na družbenih medijih, kot  jih zahteva delo z vini Doppler.